Dragi romarji v Fatimi in vsi, ki ste z nami preko valov Radia Ognjišče in preko svetovnega spleta.
V jubilejnem letu 100. obletnice prikazanj Matere Božje v Fatimi imamo milost biti v globeli Irija. Ime Irija prihaja iz imena Irena, kar v grškem jeziku pomeni mir; tej mučenki portugalskega rodu iz prve polovice sedmega stoletja je bila tukaj nekoč postavljena kapelica. Papež Frančišek je pred tednom dni semkaj prišel kot romar miru in se pridružil množicam, ki tu z molitvijo na kolenih in z rožnim vencem že stoletje častijo nebeško Gospo in obnavljajo svojo življenjsko pot k Bogu.
Pred stotimi leti je divjala prva svetovna vojna. Papež Benedikt XV. je takrat napisal pismo otrokom sveta, naj molijo za mir. Pismo se je v cerkvah bralo 13. maja 1917 in še istega dne je prišel odgovor iz nebes. Pastirčki, sedemletna Jacinta, osemletni Frančišek in desetletna Lucija so na tem mestu videli prelepo Gospo, nebeško Pastirico, kakor jo imenuje sv. Janez Pavel II., ki jih je pozdravila z Jezusovim pozdravom: »Ne bojte se.« In nato: »Prihajam iz nebes.« Sledilo je povabilo, naj pridejo v globel vsakega 13. v mesecu do oktobra in naj vsak dan pobožno molijo rožni venec, se darujejo Bogu za spreobrnjenje grešnikov in v zadoščevanje za kletve in vse druge žalitve, ki jih grešniki prizadevajo njenemu Brezmadežnemu Srcu. Človeštvo, ki je izgubilo vero v nebesa ter občutek za greh, je bilo tu opozorjeno pred še hujšo vojno, če se ne spreobrne.
Sveti papež Janez Pavel II. je k fatimski Gospe prinesel naboj, ki je šel mimo njegovega srca, ko je 13. maja 1981 na trgu sv. Petra v Rimu preživel atentat. Krogla je vgrajena v tukajšnjo Marijino krono. Semkaj je dal prinesti tudi kos padlega berlinskega zidu, simbola totalitarnih režimov, preganjanja in trpljenja po drugi svetovni vojni.
Najvišje priznanje Cerkve, zlato rožo, so pred kip fatimske gospe prinesli papeži bl. Pavel VI., Benedikt XVI. in pred nekaj dnevi še papež Frančišek. Irijska globel v Fatimi je globel molitve rožnega venca. 13. oktobra 1917 je nebeška Gospa povedala ime: »Kraljica rožnega venca sem.« Nato se je zgodil sončni čudež.
V Irijski globeli se največ moli na kolenih. Vaša kolena so vaše peruti. Tukaj lahko občudujemo klečečo molitev toliko otrok in mladih. Vse pogosteje se v tej dolini molitve sliši rožni venec v arabskem jeziku, Fatima nosi ime po v krščanstvo spreobrnjeni hčeri mavrskega vojskovodje iz obdobje rekonkviste v 12. stoletju. Kašno upanje za medverski dialog in mir na svetu nam prinaša Fatima! Irijska globel je kakor nebeški Jeruzalem, svet kraj, kjer se gradita novo nebo in nova zemlja. Tukaj po Mariji zremo v Sonce svete evharistije in v skrivnost Svete Trojice.
Kaj lahko Slovenci podarimo nebeški Gospe? Prinašamo dušo, ki hoče na kolenih poleteti v globino vere, prinašamo misel na svoje najdražje, za Cerkev na Slovenskem, prošnjo za mir na svetu, v naši domovini Sloveniji, po naših družinah in v nas samih. Molimo za vero v nebesa. Prinašamo palmo mučeništva bl. Alojzija Grozdeta, ki je imel v noči svoje krvave življenjske daritve, 1. januarja 1943 na Mirni na Dolenjskem, pri sebi fatimsko podobico.
Globel Irija vse bolj postaja globel svetih. Pred tednom dni sta bila tukaj med svetnike prišteta fatimska pastirčka Frančišek in Jacinta, najmlajša svetnika nemučenca v zgodovini Cerkve. Kako zelo človeštvo potrebuje svetih očetov in mater, svetih duhovnikov in vse bolj tudi svetih otrok in mladih. Prva v vrsti slednjih sta ravno Frančišek in Jacinta. Sv. Jacinta nas spodbuja k pokori, h goreči in zavzeti veri, k molitvi rožnega venca, k molitvi za spreobrnjenje grešnikov in za svetega očeta. Sv. Frančišek, ljubitelj zadržanosti in molitve, nas vabi k skritemu Jezusu pred tabernakelj. Tega obojega si v teh milostnih fatimskih urah navzemimo in zmolimo z besedami angela miru, s katerim so leta 1917 molili fatimski pastirčki in ki jo je imel na podobici pri sebi in jo zagotovo tudi molil naš bl. Alojzij Grozde: »Presveta Trojica, Oče, Sin in Sveti Duh, iz globine svoje notranjosti Te molim in Ti darujem predragoceno telo, kri, dušo in božanstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa, navzočega v vseh tabernakljih sveta, v spravo za vse žalitve, božje rope in brezbrižnosti, s katerimi ga ljudje žalijo. Po neskončnem zasluženju njegovega presvetega Srca in po priprošnji brezmadežnega Srca Marijinega Te prosim: Spreobrni uboge grešnike!«. Amen.
msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof
