Dragi sobratje duhovniki, dragi bratje in sestre!

Božja beseda nam je v sveti božični noči približala skrivnost rojstva Božjega Sina v Betlehemu. Dnevna sv. maša želi to to skrivnost poglobiti.

Prerok Izaija nam božično skrivnost predstavi, kot veliko tolažbo in veselje za vse ljudi, kajti Bog se nam je razodel, kot tisti, ki je blizu človeku, kot tisti, ki se je med nami naselil po otroku, da nas potolaži in odreši (prim Iz 52,9). To je razodevanje iskrene Božje ljubezni do nas, ki je prežeta z usmiljenjem in dobroto.

Rojstvo Božjega Sina je začetek Božjega kraljestva med nami. Takoj lahko opazimo, da to kraljestvo med nas prihaja na presenetljiv način: Nič ne kaže, da je novorojeni betlehemski otrok kralj, saj je rojen v zelo skromnih okoliščinah in je položen v jasli. Toda Božje kraljestvo začenja svojo pot ravno na ta način. Preobrazba človekovega stanja in spreminjanje sveta, se je začelo z rojstvom Božjega Sina, tam na robu velikega rimskega cesarstva, v majhnem kraju. Človeško logiko je božični dogodek v marsičem obrnil na glavo, da bi nas uvedel v Božjo logiko, kjer so v ospredju vrednote Božjega kraljestva: pravičnost, mir in ljubezen.

Pismo Hebrejcem nam poskuša približati veličino otroka v betlehemskih jaslicah, ki je Božji Sin. Bog Oče se je namreč odločil, da nam ne bo več govoril samo po svojih služabnikih, prerokih, kot je to delal v zgodovini do tega rojstva; ampak nam je tokrat spregovoril po svojem Sinu.

Otrok v Betlehemu še ne govori z besedami. Kljub temu že s svojo navzočnostjo Božje dete razodeva ljubezen nebeškega Očeta do nas in napoveduje odrešenjski načrt, ki se začenja uresničevati po njem.

Uvod v Janezov evangelij, ki smo ga slišali, je sporočilno izjemno bogat. Novorojeno dete nam predstavi, kot Besedo, ki je od vedno pri Bogu in je popolna podoba Boga. V veroizpovedi to izrazimo z besedami, da je novorojeni Odrešenik:

»Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga,
rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom,
in je po njem vse ustvarjeno,
ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja
prišel iz nebes.«

V njem je življenje, kajti njegova Beseda je luč, ki nas vodi iz teme v polnost življenja. Če ne sprejmemo te Besede, ostanemo v temi in ne hodimo po poti, ki vodi v življenje.

Vse je pravzaprav odvisno od naše pripravljenosti, koliko smo pripravljeni sprejeti ta dar v veri in zaupanju zaživeti z njim novo polnejše življenje. Kdor sprejme pravi dar svete noči, postane Božji otrok.

Kdor ga sprejme in veruje vanj postane prerojen, kajti v življenju z Bogom ne gre več samo za fizično življenje, ampak duhovno življenje. Vstopim namreč v sinovski ali hčerinski odnos, kjer najdem svoje pravo dostojanstvo, kjer se počutim ljubljenega in sprejetega in lahko rastem, kot otrok luči. To povsem spremeni moje življenje, ki postane prežeto z Božjo bližino, mi vliva upanje in me vodi v življenje, ki je prežeto z ljubeznijo in mi razodeva Boga, ki je ljubezen.

Božji Sin nam razodeva Očeta z darujočo ljubeznijo, ki gre tako daleč, da daruje svoje življenje za odrešenje ljudi.

Zato na ta božični dan obnovimo našo vero, polni veselja in hvaležnosti, in z željo, da bi sledili Božjemu Sinu. Sprejmimo ga v naše življenje in pustimo, da nas vodi, saj je to pot, ki je prežeta z mirom, pravičnostjo in ljubeznijo.

Učlovečeno Božjo Besedo sprejmimo s srcem. Res je, okoli nas je tudi veliko teme in spremlja nas senca smrti. Tudi sodobni človek večkrat okuša, gleda ali sliši o tej temi, saj nam tudi mediji dan za dnem poročajo o dogodkih, ki zbujajo v nas večkrat zaskrbljenost in strah pred prihodnostjo.

Božični dogodki nam povedo, da če sprejmemo Luč, tudi mi vedno bolj postajamo luč in znamenje učlovečenega Kristusa v zgodovini. Evangelist Janez nam danes podaja svoje premišljevanje o tej veliki skrivnosti. Poudarja, da je ta, ki se je rodil kot otrok, Bog od Boga. Od vekomaj živi, v Devici Mariji si je privzel našo človeško naravo in prebiva med nami. Tega se danes veselimo tudi mi, saj se Gospod z vsakim od nas želi ne le srečati, ampak se želi z nami vsemi povezati, ker je to za nas vir sreče, miru in polnost življenja.

Božič je zato dejanje ljubezni, saj se Bog sklanja k nam, sklanja se k meni, tebi, k vsakemu človeku, ker nas ima neizmerno rad in nas želi osrečiti.

Želim, da bi vsak od nas doživel božič, kot Božje sklanjanje, da bi vsi sprejeli dar svete noči, ki nam je ponujen. Potem bo naše življenje lepše in srečnejše. Ne bomo se več delili na ene in druge. Ne bomo več iskali, kdo bo koga izkoristil, da bi sam imel več od drugega. Kdor postane »otrok luči«, ta postavlja v ospredje resnico, ljubezen in mir. To pa so vrednote, ki nas vodijo na pot, ki nas vse povezuje in združuje, ko vedno bolj doživljamo, da smo bratje in sestre. Amen.

msgr. Alojzij Cvikl DJ, nadškof metropolit