Cenjeni gostje, dragi častilci bl. škofa Antona Martina Slomška, prisrčno pozdravljeni in iskrena hvala, da ste se odzvali vabilu na svečano akademijo ob 150-letnici smrti prvega rezidencialnega škofa v Mariboru in prvega blaženega, razglašenega v samostojni Sloveniji! Lep pozdrav tudi vsem, ki ste z nami povezani preko valov Radia Maribor in Radia Ognjišče!

Smo v večeru dneva, ko je pred 150. leti Slomšek sklenil svoje zadnje duhovne vaje v Rogaški Slatini pet dni pred smrtjo, in dneva, ko ga je zdaj tudi že bl. papež Janez Pavel II. pred 13-leti razglasil za blaženega, in v tem večeru čutim veselo dolžnost, da v mariborskem hramu slovenske umetniške besede, Slomšku tako drage, med nami posebej pozdravim:

• Vas, g. akademik dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU, s soprogo, ki se Vam že sedaj zahvaljujem, da boste kot predsednik osrednje ustanove slovenske omike, kot bi jo verjetno imenoval bl. Slomšek, v imenu vse Slovenije izrekli slavnostno besedo Slomšku v čast in nam v spodbudo.
• Pozdrav ljubljanskemu nadškofu metropolitu in predsedniku SŠK msgr. dr. Antonu Stresu in vsem ostalim prisotnim škofom ter z vami vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam in drugim predstavnikom cerkvenih ustanov.
• Moj pozdrav velja tudi vsem predstavnikom kulturnega, političnega in družbenega življenja; posebej pa predstavnikom vlade RS ge. ministrici Ljudmili Novak, g. ministru Vinku Gorenaku ter državnemu sekretarju g. Aleksandru Zornu zastopniku ministrstva, ki skrbi za kulturo, saj je Slomšek tesno sodeloval s takratnimi ministri za kulturo in šolstvo; pozdravljeni tudi vsi župani in podžupani mest, kjer je Slomšek deloval. Na vseh teh področjih je bil Slomšek dejaven; kot knezo-škof je posegal celo na politično področje; zato je vaša navzočnost dragocena.
• Veselimo se tudi prisotnosti vseh predstavnikov zamejskih Slovencev, posebej s Koroške, ki ji je Slomšek tudi pripadal.
• Ker je Slomšek globoko v srcu močno gojil željo po edinosti v Cerkvi in v svetu, pozdravljam med nami škofa Slovenske evangeličanske cerkve in vse druge predstavnike krščanskih Cerkva in skupnosti ter zastopnike islamske skupnosti.
• Ob pozdravu čutim tudi prijetno dolžnost, da se v imenu vseh zahvalim snovalcu besedila in režiserju ter vsem izvajalcem nocojšnje prireditve, da so v okviru ZAMS pripravili za nocoj spet nov Slomškov »obraz notranje moči« v Slomškovem Mariboru – letošnji EPK. Po vas, spoštovani direktor SNG Maribor g. Danilo Rošker, pa se zahvaljujem tej dragoceni ustanovi slovenske besede, Slomšku tako drage, da ste nas nocoj tako velikodušno sprejeli pod svoj krov.

Slomšek je v tem trenutku med nami živ. Živa je njegova misel in beseda, ki ohranja v mnogih poudarkih svojo aktualnost; živa so tudi njegova dejanja, ki ga ohranjajo med nami kot enega največjih Slovencev v naši zgodovini. Iz kulturnega, narodnega, družbenega in državniškega vidika ostaja tisoče knjig po slovenskih hišah, njegov prenos škofijskega sedeža v Maribor in zaokrožitev novih škofijskih meja tako, da je vanje zajel nad 200.000 Slovencev, med najpomembnejšimi zgodovinskimi dejstvi naše domovine. Ko nas vse želi posrkati skrb za »tukaj in zdaj« v svojo snovnost, je v tem jubilejnem letu posebno aktualno njegovo trojno sporočilo: o presežnosti človekovega duha, njegov poudarek o nujnosti moralnega delovanja in klic k podaritvi drugim tudi v delu za skupno dobro. Slomšek je živ s svojim življenjskim optimizmom, ki ni klonil niti pred najtežjimi izzivi življenja, ker je bil s srcem zazrt v večnost in si je ponavljal: »Naj stane kar hoče, nebesa morajo biti naša!«

In zato naj ob letošnjem jubileju, sicer osredotočenem v njegovo zemeljsko smrt, morda najglasneje zveni v slovenski prostor in čas njegova krščanska in škofovska zavest o presežnosti človekovega bivanja; celo o njeni nujnosti, saj sicer življenju ponikne smiselnost in pred človekom zazija nič ali praznina. Bl. Slomšek pričuje: človek je prevelik, da bi mogel sam sebi zadoščati; in premajhen, da bi mogel sam zapolniti svoje hrepenenje.

Naj nocoj ponovim vsem nam in vsej Sloveniji zadnji Slomškov klic v območje civilne družbe, ki je zadonel iz Maribora v letu 1862 ob 1. obletnici tukajšnje čitalnice, in sem prepričan, da bi ga danes zaradi njegove aktualnosti ponovil: »Sloga jači – nesloga tlači!«

Duhovno bogat večer vam želim!

G. predsednik SAZU, z zvedavim pričakovanjem Vas vabim k besedi.

msgr. dr. Marjan Turnšek
mariborski nadškof metropolit