Vest sodnika in strank v ničnostnih zakonskih postopkih
V torek, 13. marca 2019, je v prostorih nadškofije v Ljubljani potekalo letno delavno in strokovno srečanje sodnikov in drugih sodelavcev metropolitanskega cerkvenega sodišča.
Sodni vikar dr. Andrej Saje je uvodoma izpostavil, da živimo v času hitrih sprememb, kar vpliva tudi na miselnost ljudi in dojemanje krščanskega zakona. Cerkev se je glede vprašanja družine in krščanskega zakona v spremenjenih družbenih razmerah med drugim odzvala s sinodo o družini in izrednim letom usmiljenja, s pravnega vidika pa s prenovo postopka ugotavljanja ničnosti zakona. Na ta način išče načine, kako mladim približati vrednoto zakramenta sv. zakona in ga osmisliti v okviru Božjega načrta, s prenovo sodnih postopkov pa želi pospešiti ugotavljanja njegove ničnosti, kjer je to mogoče, pri čemer kriteriji za presojo veljavnosti zakona ostajajo nespremenjeni. Sodniki so poklicani, da presojajo veljavnost zakona v skladu z resnico in pravičnostjo. Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in moderator cerkvenega sodišča, se je sodelavcem zahvalil za opravljeno delo in poudaril pastoralni značaj sodniškega dela, kjer ima človek kot oseba središčno mesto in ne sme biti prepuščen samemu sebi. Do vsakega pristopamo z ljubeznijo in usmiljenjem in mu pomagamo, da v luči Božje ljubezni najde svoj pristni obraz ter v vesti spozna in sprejme resnico o svojem zakonu in o samem sebi. Ta naloga od sodelavcev sodišča terja napor in iskanje ter Božjo pomoč. Vse je pozval k odgovornemu delu, ki mora biti podprto tudi s študijem in strokovnimi srečanji, kjer pridobljena znanja in veščine preverjamo in dograjujemo.
P. dr. Viktor Papež OFM, namestnik sodnega vikarja, je v nadaljevanju predstavil bistvene poudarke zadnjega nagovora papeža Frančiška sodnikom Rimske Rote, ki ga je imel 29. januarja letos, s središčno temo vesti. Sodnik sodi na podlagi procesnega gradiva in moralne gotovosti, ki jo dobi v svoji vesti. Sodniško delo zainteresiranim vernikom pomaga, da imajo glede vprašanj veljavnosti zakona mirno vest. Cerkev je poklicana, da vernikom pomaga pri oblikovanju vesti, ne more in ne sme pa je nadomestiti. Vsak mora sprejeti odgovornost za svoje odločitve, ki jih spozna v vesti. Potrebujemo stalni zakonski katehumenat, kjer bodo mladi in zakonci lažje prepoznali in sprejeli vrednoto krščanskega zakona, kjer zakonca za medsebojno rast in rodovitnost po skupnem naporu in v veri prejemata milost in Božjo pomoč.
Udeleženci delovnega srečanja so se seznanili z glavnimi poudarki študijskega srečanja na Rimski Roti novembra lani, s poudarkom na posebnih ničnostnih postopkih trdnega in neizvršenega zakona ter razvezo zakona v korist vere ter kratkega postopka ugotavljanja ničnosti zakona pred škofom. Na podlagi primerov sodb Rimske Rote je pogovor tekel o kriterijih za presojo nezmožnosti za zakon zaradi psihičnih vzrokov, kjer je za razglasitev ničnosti zakona potrebno dokazati bolezensko stanje ali hudo težavo psihične narave vsaj pri enem zakoncu, ki mora biti takšna, da uresničitev zakonskega odnosa onemogoča. Navzoči so se seznanili s poročilom dela sodišča za preteklo leto in priporočili Apostolske Signature za izboljšanje vodenja ničnostnih sodnih postopkov, beseda pa je tekla tudi o predlogih za izboljšanje sodniškega dela. Predstavljen je bil okvirni program mednarodnega znanstvenega simpozija cerkvenih pravnikov, ki bo potekal 12. in 13. oktobra 2018 na Otočcu s povabilom k dejavni udeležbi. Pogovor so zaključili z ugotovitvijo, da so tovrstna delovna in strokovna srečanja potrebna in koristna, saj o zakonu, družini in ničnostnih postopkih, kot pravi stari latinski rek, »numquam satis«, nikoli ne vemo dovolj!
dr. Andrej Saje,
sodni vikar metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani
in sodni vikar ljubljanske nadškofije
