Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je 15. septembra, ob državnem prazniku vrnitvi Primorske matičnemu narodu, na posebni slovesnosti v predsedniški palači v Ljubljani, koprskemu stolnemu župniku dr. Primožu Krečiču vročil državno odlikovanje medaljo za zasluge.
Dr. Primož Krečič, doktor teoloških znanosti, stolni župnik in ljubitelj umetnosti, se je rodil leta 1961 v Vrhpolju pri Vipavi. Da je v lepoti umetnosti moč, ki lahko rešuje svet, je bil prepričan že v malem vipavskem semenišču, in ko je pozneje hodil po svoji duhovniški poti, je povsod skušal vtisniti močno sled lepote z besedo, podobo ali glasbo.
Povsod so ga spoznali kot osebnost z jasno vizijo, človeka povezovanja, bogatega zgodovinskega, duhovnega in kulturnega znanja, pa seveda s posluhom za glasbo in za ljudi. Svoje znanje je bogatil na papeški univerzi v Rimu in doktoriral na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je tudi predaval.
Primož Krečič je od leta 2013 stolni župnik v Kopru. Veličastna koprska stolnica, ki je dom njegovega delovanja, se mu je vedno zdela popolna, v Sloveniji je ena največjih, najlepših, najstarejših, najbogatejših. Nihče ne bi mogel reči, da ji karkoli manjka.
A ko je Primož Krečič slišal, da so v Švici orgle, ki jim v osrednjem evropskem prostoru ni para in so jih leta 1988 izdelali v nemški orglarski delavnici po načrtih znamenitega francoskega skladatelja, organista in pianista Jeana Guillouja, zdaj pa jih bodo zaradi prenove dvorane zamenjali z drugimi, si je mislil, da bi bile lahko prave za koprsko stolnico. Vendar ga je bilo tudi strah. Ko se je ob njem zbrala skupina zanesenjakov, so se prijavili na natečaj fundacije Kongresshaus iz Züricha in zmagali. Toda s tem se je vse šele začelo.
Dolga štiri leta je trajala pot vrhunskega in velikanskega instrumenta od Züricha do Kopra. Zahtevna demontaža v Švici in nato težaven prevoz v sedmih tovornjakih, v Kopru pa umestitev, ki je zahtevala številne prilagoditve ter nazadnje uglasitev – to so samo poimenovanja dele za projekta, ki je bil dolg, drag, drzen in tvegan. Za začetek je bilo treba zbrati šeststo do sedemsto tisoč evrov, orgle pa so vredne med dva in tri milijone evrov. “Glasba je pot do lepote,” pravi župnik Krečič, ki je pri svojem velikem podvigu sodeloval z Davidom Tomovskim, pa s koprskim arhitektom Boštjanom Furlanom, znano orglarsko delavnico Dvoršak iz Hoč pri Mariboru in še mnogimi drugimi. Danes se zdi, kot bi bile švicarske orgle od nekdaj del koprske cerkve, tako kot 500 let stare slike beneških slikarjev in krstilnica.
S temi orglami so pridobili vsi, najprej glasbeniki, glasbeni pedagogi in ljubitelji glasbe, domačini in obiskovalci od blizu in daleč, pa tudi župnija in Mestna občina Koper, ki sta se znašli na seznamu pomembnih evropskih orgelskih mest in prizorišč. Nove orgle prinašajo neslutene priložnosti glasbenega izobraževanja, poustvarjanja in mednarodnega povezovanja. Velike štiriročne simfonične orgle imajo 68 registrov, 5420 piščali, 20 sapnic, 20 mehov in 7 ventilatorjev. Z višino skoraj 10 metrov in težo 16 ton so največje cerkvene orgle v Sloveniji, pa tudi v tujini večjih ni blizu.
Od slovesnega odprtja in blagoslova v letu 2021 so zazvenele na številnih koncertih in opozorile nase z mogočno harmonijo, ki je več kot le glasbena ubranost – priča tudi o ubranosti ter sodelovanju skupnosti, ki si je upala seči po nedosegljivem in je premagala vse ovire, da ga je dosegla. Ko so med gradbenimi deli in postavljanjem novih orgel odstranili ploščo škofa Vergerija, so naleteli na pomembno arheološko odkritje – a ob tem so odkrili še pomembno spoznanje za prihodnost, ki ga je dr. Krečič povzel v besedah: “Če imaš pravi namen in dobre sodelavce, lahko veliko narediš.”
Država Slovenija se dr. Primožu Krečiču za spoštovanje in bogatenje kulturne, zgodovinske in verske dediščine ter za neutrudno povezovalnost v skupnosti zahvaljuje z medaljo za zasluge.
Vir: Urad Predsednika Republike Slovenije
