V intervjuju za L'Osservatore Romano in Vatican News, kardinal Pietro Parolin predstavlja potovanje papeža Frančiška na Tajsko in Japonsko: središčne teme tega apostolskega potovanja bodo oznanjevanje evangelija, medverski dialog, pozornost do osebe, skrb za skupen dom, mir in razorožitev.
Papež Frančišek se danes odpravlja na svoje 32. mednarodno apostolsko potovanje v Tajsko in Japonsko (od 19. do 26. novembra 2019). »Upam, da bo moj obisk prispeval k poudarjanju pomembnosti medverskega dialoga,« je papež dejal v video sporočilu, ki ga je pred potovanjem namenil tajskemu narodu. V video sporočilu Japoncem pa je spregovoril o nemoralnosti jedrskega orožja. Papeža bo na apostolskem potovanju spremljal državni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki v intervjuju za L'Osservatore Romano in Vatikan News izpostavlja misijonarski značaj obiska teh dveh azijskih držav, kjer je katoličanov približno pol odstotka. Frančišek je drugi papež, ki bo obiskal Tajsko in Japonsko. Sv. Janez Pavel je bil v Tokiu leta 1981 in v Bangkoku leta 1984.
Stvarnost, ki jo bo srečal papež
Od takrat se je v Tajski in Japonski marsikaj spremenilo. Kardinal Parolin zatrjuje, da so spremembe povezane predvsem z globalizacijo, katere pozitivni vidiki so opazni po vsem svetu, a prav tako manj pozitivni, da ne rečemo celo negativni. »Danes so praktično odstranjene razdalje. Napredek komunikacijskih sredstev omogoča, da je vsak lahko istočasno gledalec in protagonist dogodkov, ki se zgodijo v najbolj oddaljenih državah.« Parolinu se zato zdi pomembno, da hoče papež iti osebno v ti dve azijski državi. Vsega skupaj je tako 32. apostolskih potovanj, ki jih je papež opravil v različne dele sveta, na različne celine, da bi osebno videl stvarnost držav iz različnih vidikov, se srečal s krščanskimi skupnostmi, ki tam živijo, da bi jih spodbudil in poživil v veri in pri njihovem krščanskem pričevanju. »V središču papeževe pozornosti in pozornosti Cerkve vedno ostaja človeška oseba, v vsej svoji razsežnosti, v vsaki situaciji, v vsaki državi, na vsaki celini. Za človeško osebo je pomembno, da najde veljavne odgovore za svoje življenje, da najde polni smisel svojega življenja in torej zavedanje, da je evangelij treba oznanjati in da se z evangelijem mora oznanjati polnost življenja za vsakega človeka, vsak narod in vsako državo.«
Biti učenci misijonarji
Parolin najprej spregovori o Tajski, kamor se papež odpravlja pod geslom Kristusovi učenci, učenci misijonarji. Po njegovem prepričanju se papež podaja z velikim zanimanjem v Tajsko, kajti »prvo oznanilo evangelija so tja prinesli jezuiti misijonarji sredi 16. stoletja in se torej podaja po sledeh teh velikih misijonarjev, velikih evangelizatorjev, ki so oznanjevali evangelij in posejali vero v tej deželi«.Zatem so prišli tudi frančiškani in dominikanci. »Je Cerkev, ki je veliko trpela in je potrebovala veliko preoblikovanja. Danes gre za cvetočo skupnost. Približno štiristo tisoč je katoličanov v Tajski, razdeljenih v enajst cerkvenih okrožij.« Kot doda, je pomembno, da je papež želel poudariti pomen »biti učenci misijonarji«, kar je tudi tema potovanja v Tajsko. Parolin spomni na nedavni izredni misijonski mesec in na posebno sinodo za Amazonijo, med katero se je iskalo nove poti za evangelizacijo. »Poziv, ki je tudi v zadnji knjigi intervjuju, ki ga je dal papež, 'Brez njega ne moremo storiti ničesar', ki je v celoti posvečen misijonstvu in kjer se ves čas poudarjajo naslednji pojmi: da je protagonist misijonstva Sveti Duh, da misijonstvo ne pomeni prozelitizma, ampak se opravlja iz polnosti, ki se spreminja v privlačnost in pričevanje,« zatrjuje Parolin in dodaja, da potovanje v Tajsko želi biti dodaten poudarek te misijonske razsežnosti evangelizacije, ki mora biti sestavni del zavedanja vsakega krščenega in vse Cerkve.
Poziv k miru in razorožitvi
Tajski bo sledila Japonska, država, ki je doživela grozote atomske bombe, jedrsko katastrofo v Fukušimi, a tudi dežela cvetoče družbe. Geslo potovanja je Zaščititi vsako življenje. Pričakuje se, da bo papež odločno pozval k razorožitvi, čemur pritrjuje tudi Parolin. »Japonski del potovanja bo posebej pomemben ravno zaradi teh tem,« zatrjuje državni tajnik. »Japonska je kompleksna država, lahko rečemo država-simbol, ki je zelo trpela – prvo atomsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija, a ki je znala vstati iz vojnih in konfliktnih situacij in uresničiti ogromen napredek; je država, ki se nahaja med tradicijo in inovacijo in se kakor vsi mora spoprijeti z globalnimi izzivi, ki zahtevajo globalne odgovore.« Teme, ki jih bo sveti oče v Japonski postavil v ospredje, so po Parolinovem prepričanju zaščita stvarstva, prizadevanje za mir ter razorožitev kot pogoj za mir.
Papež želi biti pastir
Parolin ob koncu pogovora spregovori še o pričakovanjih, ki jih ima papež Frančišek ob potovanju v Tajsko in Japonsko. »Papež predvsem upa, v skladu s predstavo, ki jo ima o pastirju, da bo blizu osebam, ki so mu zaupane in s katerimi mora podeliti vse vidike življenja: veselje, pričakovanje, upanja, a tudi žalost, trpljenje in nasprotja. Mislim, da papež gre s tem pričakovanje, biti pastir, ki spremlja svojo čredo; in preko teh srečanj z lokalnimi Cerkvami daje sporočila, ki veljajo za ves svet in vso Cerkev. Sporočilo misijonstva kot sestavnega dela krščanske izkušnje, tema stvarstva, tema miru, predvsem v tako zelo ločenem, razkosanem in konfliktnem svetu.«
