V pogovoru za vatikanske medije je kardinal ocenil pet let svojega predsedovanja Comece, ki ga je zaznamoval izziv brexita, pandemije in konfliktov. Pozval je, naj se mladim omogoči »prostor za izražanje« in poudaril pomen multikulturnosti, ki »ni grožnja, temveč možnost za odpiranje novih obzorij«.
Kardinal Jean Claude Hollerich, predsednik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (Comece), se je za vatikanske medije spregovoril o temah, kot so prizadevanje evropskih krajevnih Cerkva za mir in spravo v Ukrajini, posledice pandemije in političnih dogodkov, kot je brexit, ter izzivi sekularizacije v državah Evropske unije. Gre za teme, o katerih se je govorilo tudi med ponedeljkovo avdienco s papežem Frančiškom, ki je člane vodstva Comece sprejel v apostolski palači. Kardinal Hollerich je dejal, da »srečanje s papežem vedno predstavlja veselje«. Izpostavil je, da sveti oče »ceni evropsko povezovanje« in »Evropo vidi kot dejavnik miru v svetu in pri moderaciji«. Govorili so seveda tudi o Ukrajini.
Cerkev si mora vedno prizadevati za mir
Vsaka krajevna Cerkev v Evropi si je v svoji državi prizadela na področju sprejemanja in pomoči beguncem iz Ukrajine. »Mi kot Cerkev ne moremo nikoli pristati na to vojno, vedno, vedno moramo dajati pobude za premirje in mir,« je poudaril kardinal. A katoliška Cerkev ne more delovati sama, zato je Comece vedno v zelo tesnih stikih s Konferenco evropskih Cerkva (CEC), ki povezuje različne krščanske verske skupnosti. »Skupaj smo se odpravili na Poljsko, da bi si ogledali sprejem beguncev, in prizadevamo si za premirje, za mir. Seveda nismo diplomati in naše roke so majhne, vendar počnemo vse, kar je v naši moči. Mislim, da to dolgujemo Bogu in človeštvu,« je pojasnil Hollerich.
Doseči moramo spravo in mir
Cerkev v prihodnje čaka izziv obnove družbenega tkiva v Ukrajini po vojni, a prav tako doseči spravo z Rusijo, je dejal kardinal, sicer tudi nadškof Luksembruga, pri čemer je spomnil na obdobje po drugi svetovni vojni. »Bila je to zelo boleča izkušnja. Spoznal sem veliko ljudi, ki so sovražili Nemčijo, nato pa se je to spremenilo. Sedaj je Nemčija prijateljska država in Nemci so vedno dobrodošli. Doseči moramo isto: spravo, mir, kjer lahko obe strani ohranita svoj obraz, ne Rusija ne Ukrajina ne smeta izgubiti obraza, sicer mir ni mogoč. A to bo rezultat zelo dolgega dialoga in upam, da nam bo uspelo vstopiti v takšno fazo.«
Evropski narodi morajo napredovati v miru in blaginji
V nadaljevanju je spregovoril o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije: »Brexit je bil drama, saj smo pred tem vedno imeli države, ki so se želele pridružiti Uniji, potem pa je bila tu država, ki je želela izstopiti in je menila, da bo imela boljšo prihodnost zunaj Unije. Videli smo, da to ni mogoče. Združenemu kraljestvu gre slabo ... Menim, da je to dobro znamenje za vse, ki morda razmišljajo o izstopu iz EU, saj je opozorilno znamenje, da to ni tako enostavno. Naša gospodarstva so med seboj prepletena, zato se ni mogoče tako enostavno ločiti.« Dodal je, da je zelo pomembno, da Evropska unija in Združeno kraljestvo najdeta »način za mirno sobivanje in medsebojno pomoč, torej brez rivalstva«, saj morajo »evropski narodi napredovati v miru in blaginji«, pri čemer je izpostavil prihodnje generacije.
V določenem smislu gre za poziv, ki ga Cerkev nenehno ponavlja, da se namreč nihče ne more rešiti sam. Podobno se je zgodilo v primeru pandemije. »Na začetku je bilo strašno, z nacionalizmom, ki se je vrnil, ko se je vsaka država želela rešiti sama, vendar to ni funkcioniralo. Po začetnem pomanjkanju enotnosti so se vsi vključili in to je bilo dobro. Vemo pa, da so duhovi preteklosti še vedno prisotni ... Storiti moramo vse za mirno vključevanje v Evropsko unijo.«
Cerkev mora biti v dialogu s svetom
V zadnjih petih letih se je kardinal Hollerich soočal tudi s kritikami odnosa z Evropsko unijo ter očitki, da dualizem med duhovnim in političnim življenjem Evrope ustvarja težave. Kot je pritrdil, obstajajo škofje, ki ne razumejo, zakaj je Cerkev nekoliko politično aktivna: »A pa Cerkev mora biti v dialogu s svetom. Imamo družbeni nauk Cerkve, ki je zaklad. Potrebujemo moralno in politično delovanje in mislim, da so moški in ženske v političnem svetu zelo veseli, da imajo včasih glas, ki je usmerjen k njihovi vesti, kar jim olajša delo. Člen 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora Unija voditi strukturiran in odprt dialog z verstvi, kar počnemo v našem tajništvu v Bruslju s strokovnjaki z različnih področij evropske politike, ki odlično opravljajo svoje delo.«
Mladim dati prostor, da se izrazijo
Kardinal je ob koncu intervjuja še spregovoril o sekularizaciji v Evropi. »Po vsakih parlamentarnih volitvah se število kristjanov, ki zares želijo živeti svojo vero, zmanjša. A mi lahko vstopimo v dialog tudi z ostalimi,« je dejal in pripomnil, da je vsaka oseba zmožna dialoga. »Smo v stiku z vsemi strankami, vsemi parlamentarnimi skupinami, saj želimo skupaj delati za skupno dobro v Evropi, za vsakega državljana, za vsako osebo v Evropi, ki ima pravico do srečnega življenja.« Izpostavil je še mlade. »Zapustiti jim moramo svet, v katerem bo mogoče živeti. Zelo sem zadovoljen, da smo tudi pri Comece ustanovili svet mladih, saj ne moremo le govoriti v imenu mladih, ampak jim moramo dati prostor, da se bodo izrazili in tudi politikom dati možnost, da uresničijo svoje želje. Lepo je delati za generacije, ki prihajajo.«
