Komisija škofovskih konferenc EU (COMECE)

Komisija za etiko

Izjava pred volitvami v parlament EU

Krepitev kulture demokracije s pomočjo vrednot

Demokracija kot načelo, določeno v evropskih pogodbah, je dragocen kulturni in institucionalni dosežek, ki so nam ga posredovale prejšnje generacije. Naša odgovornost je, da demokracijo v Evropi utrjujemo, spodbujamo in izboljšujemo ter jo tako prenašamo na naslednje generacije. Uspeh evropskega projekta ni odvisen le od gospodarskega povezovanja ter znanstvenega in tehnološkega napredka, temveč tudi od skupnega sprejemanja niza temeljnih pravic in vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, človekove pravice, svoboda, nediskriminacija, skupno dobro, subsidiarnost, pravičnost, strpnost, vključenost, solidarnost in enakost ter verska svoboda. Te vrednote podpirajo demokracijo, zagotavljajo njeno pravilno delovanje in predstavljajo njeno udejanjanje v praksi.

Vrednote, na katerih temelji načelo demokracije Evropske unije, izhajajo iz filozofske misli, ki jo je gojilo krščanstvo. Katoliška cerkev kot pomemben deležnik v evropski družbi ne more ostati ravnodušna do prihajajočega demokratičnega procesa, saj so dostojanstvo vsakega prebivalca Evrope, človekove pravice, vrednote pravičnosti, solidarnosti in subsidiarnosti prepleteni z demokracijo.  Cerkev ceni demokratični sistem, saj zagotavlja aktivno udeležbo evropskih državljanov pri sprejemanju političnih odločitev, ki od tistih, ki jim vladajo, zahtevajo odgovornost za zaščito, varovanje in izvajanje vrednot, brez katerih bi bila pristna demokracija oslabljena.

Cerkev v Evropi želi ponižno prispevati k demokratičnemu procesu v službi celostne blaginje vsake človeške osebe, da velike besede ne bi izgubile svojega pomena in da se z njimi ne bi manipuliralo (Fratelli Tutti 14). V praksi to pomeni, da je »pristna demokracija mogoča le v pravni državi in na podlagi pravilnega pojmovanja človeške osebe. Takšna demokratična ureditev zahteva, da so prisotni potrebni pogoji za napredek tako posameznika z vzgojo in oblikovanjem v prave ideale kot tudi 'subjektivnost' družbe z oblikovanjem struktur sodelovanja in deljene odgovornosti.« (Centesimus Annus, 1991, 46)

Evropska unija ima kot skupnost držav in državljanov dvojno demokratično legitimnost. Ta se izraža z večstopenjskimi koraki sodelovanja nacionalnih vlad, nacionalnih parlamentov in sodelovanja državljanov. Institucije EU in njihovi politični odločevalci se morajo zavedati potrebe po poglobljeni analizi in zaščiti kakovosti demokracije EU, legitimnosti njenih institucij ter njihove odzivnosti na potrebe in želje držav članic in državljanov EU (EU Democracy Package, European Commission, 2023).  V ospredju bi moralo vedno biti vodilno načelo odgovornega sodelovanja državljanov in ustanovljenih institucij.

Sodelovanje v poštenem, preglednem in odprtem političnem pogovoru

Participativna demokracija postane resničnost šele, ko se posamezni državljani skupno zavedajo pomena svojega aktivnega sodelovanja v demokratičnem procesu. Državljani morajo prepoznati svojo pristojnost, da v skladu s svojo vestjo, etičnimi standardi in političnimi prepričanji volijo (ali izvolijo) poslance parlamenta. Zavzemati se je treba za pregleden in dostopen volilni sistem EU ter podpirati ukrepe, ki povečujejo volilno udeležbo. Zaradi teh zahtev se morajo evropske politične stranke uveljaviti tudi kot močne zunajparlamentarne organizacije, ki morajo povečati svojo prepoznavnost v volilnih kampanjah. Uvedbo nadnacionalnih seznamov političnih kandidatov za Evropski parlament bi bilo treba še naprej preučevati.

Resnične informacije kot predpogoj za aktivno sodelovanje v digitalni kulturi

V zelo zapletenem svetu je za sodelovanje potrebno razločevanje, da bi lahko sprejeli ustrezne odločitve o številnih zapletenih in kočljivih vprašanjih.  Svobodno medijsko okolje in svoboda izražanja v javni sferi sta bistvenega pomena za zagotavljanje resničnih informacij. Vendar je močno digitalizirano javno mnenje dovzetno tudi za pasti spodbujanja 'post-resničnostne' kulture s strani omrežij, kot je bilo nedavno izraženo v dokumentu EU o digitalnih storitvah, sprejetem leta 2023. Ta dokument krepi preglednost, odgovornost in nadzor nad družbenimi omrežji, da bi omejil škodljive učinke dezinformacij. Potrebujemo odprto, pregledno in pošteno razpravo o tem, kako uravnotežiti varovanje demokratičnih procesov, zaščito svoboščin posameznikov in postopno digitalizacijo informacij.

Subsidiarnost

Subsidiarnost je bistven pogoj za uspeh demokratičnega procesa Unije. To načelo, ki izvira iz krščanske socialne etike, določa, da lahko EU ureja le tista področja, ki jih ni mogoče bolje urediti na regionalni ravni ali ravni držav članic EU. Izraz potrebe po čim večji udeležbi temeljne skupnosti je preudarno spoštovanje tega načela. V zvezi s tem je treba okrepiti institucionalno in politično zaščito subsidiarnosti s krepitvijo sodelovanja nacionalnih parlamentov v zakonodajnih in političnih procesih EU ter z boljšim upoštevanjem pri delu odborov Evropskega parlamenta.

Širitev EU

EU je devetim državam podelila uradni status »držav kandidatk«. Te države se želijo pridružiti Uniji in se odzvati na obstoječe družbene, gospodarske in geopolitične izzive. Škofje COMECE trdijo, da je »prihodnja širitev EU priložnost za posodobitev ideje o združeni Evropi, ki temelji na praktični solidarnosti« in da je potreben »poglobljen razmislek o naši skupni vrednostni osnovi in posebnih vezeh, ki nas združujejo kot evropsko družino«. (Statement of the COMECE Bishops on Enlargement, Spring plenary 2024 in Poland) Takšna širitev Unije bo predstavljala velik izziv za institucionalno delovanje. Pravila Evropskega parlamenta in Evropske komisije glede njune sestave je treba pregledati. Hkrati je potrebna odgovorna razprava o proračunskih elementih pristopa držav kandidatk.

Kulturne norme, vrednote in dobre prakse odločilno vplivajo na etično sodelovanje in državljanstvo.  Katoliški družbeni nauk osvetljuje, kako se kulturna dinamika prepleta z njegovimi temeljnimi načeli, in poudarja preobrazbeno moč kulturnega udejstvovanja za spodbujanje miru, spoštovanja življenja in medkulturnega dialoga. V globalno povezanem, a pogosto kulturno razdrobljenem svetu lahko nesporazumi in konflikti še povečajo delitve. Spodbujanje kulture odprtega, preglednega in iskrenega dialoga v okviru kulturnih raznolikosti je pot naprej za premostitev razlik, gradnjo solidarnosti med skupnostmi in krepitev demokratične odpornosti s krepitvijo aktivnega sodelovanja vseh zainteresiranih strani. Poleg pravnih in političnih pravic kulturne odgovornosti zahtevajo tudi negovanje in sodelovanje pri ustvarjalni zgodovini, jeziku, izobraževanju in tradiciji. To je tisto, kar je papež Frančišek v apostolski spodbudi Evangelii Gaudium mislil s »kulturo srečanja«. Zato so vključujoča kultura, dialog in mirno sobivanje, ki gradi skupno razumevanje, temeljni kamni demokratične odpornosti Evrope.

Bruselj, 31. 5. 2024