Formalni izstop iz Katoliške Cerkve se izvede na prošnjo vernika v župniji krsta ali s prošnjo krajevnemu škofu, ki o tem obvesti tudi župnika v župniji krsta. Župnik župnije krsta v obeh primerih izstop zabeleži v krstno knjigo in prosilcu o tem na njegovo željo izda pisno potrdilo.
Kdor iz Katoliške Cerkve formalno izstopi, ni več subjekt pravic v skladu z določili Zakonika cerkvenega prava (ZCP), hkrati pa ga vežejo Božji in cerkveni zakoni. Z izstopom posameznik izgubi pravico do dobrin, ki jih Cerkev nudi vsem, ki so z njo v polnem občestvu, npr. pravico do cerkvenega pogreba.
V Cerkvi na Slovenskem je število tistih, ki se kot odrasli odločajo za vstop v Cerkev oziroma prejem zakramentov bistveno večje, kot število tistih, ki želijo izstopiti. V Sloveniji vsako leto za prejem zakramentov zaprosi več sto katehumenov – torej odraslih, ki na osnovi osebne odločitve želijo po prejemu krsta postati člani Katoliške Cerkve. Vsako leto se nekaj katoličanov odloči tudi za izstop iz Cerkve. V letošnjem letu se je njihovo število nekoliko povečalo, vendar ne gre za množične izstope.
Na Ordinariat ljubljanske nadškofije je v letu 2011 prošnjo za izstop iz Cerkve naslovilo 6 oseb, v letošnjem letu pa 12. Podatki ne zajemajo celotne ljubljanske nadškofije, saj nekateri prošnje za izstop naslavljajo tudi direktno na naslove župnij. V letu 2011 je bilo v Nadškofiji Ljubljana krščenih 4545 otrok. Prošnjo za podelitev krsta je na Nadškofijo Ljubljana v letu 2011 vložilo tudi 82 odraslih katehumenov.
Ponovni formalni vstop v Katoliško Cerkev poleg dovoljenja, ki ga mora izdati krajevni ordinarij, zahteva daljšo pripravo v skladu s predpisi vesoljne Cerkve in območnimi zakoni delne (krajevne) Cerkve – škofije, na katere teritoriju se prosilec nahaja.
Da je izstop iz Katoliške Cerkve formalnopravno veljavno dejanje odpada (actus formalis defectionis ab Ecclesia catholica), morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) notranja odločitev za izstop iz Katoliške Cerkve;
b) odločitev, izražena v pisni obliki;
c) pristojna cerkvena oblast mora z odločitvijo biti seznanjena.
Vsebina dejanja volje mora biti pretrganje tistih vezi občestva – vere, zakramentov in pastoralnega vodstva –, ki vernikom omogočajo prejemanje milosti po zakramentih. To pomeni, da dejanje izstopa (actus formalis) nima samo pravno-administrativnega učinka (izstop iz Cerkve v matičnem smislu) s posledičnimi civilnimi učinki, ampak pomeni pravo ločitev od temeljnih elementov življenja v Cerkvi.
Pravno-administrativno dejanje odpada od Cerkve samo na sebi še ne more predstavljati formalnega dejanja izstopa v smislu ZCP, ker lahko ostaja volja vztrajanja v občestvu vere. Po drugi strani pa formalna ali materialna herezija, shizma in apostazija same kot take ne predstavljajo formalnega odpadništva, če niso uresničene navzven in če niso izražene na način, ki ga zahteva cerkvena oblast.
Iz Cerkve lahko izstopi oseba, ki je sposobna pravnega dejanja v smislu kanonov 124–126 ZCP. Dejanje izstopa mora biti izraženo osebno, zavestno in svobodno.
Od osebe, ki želi izstopiti iz Katoliške Cerkve, se zahteva, da svoje dejanje izrazi v pisni obliki pred pristojno oblastjo Katoliške Cerkve. Če obstaja dvom o prosilčevi identiteti, se lahko na vpogled zahteva osebni dokument. Prošnja za izstop po elektronski pošti ne zadostuje.
Poudariti velja, da se s krstom trajno in ontološko vzpostavi zakramentalna vez pripadnosti Kristusovemu telesu, ki je Cerkev. Niti dejanje izstopa iz Cerkve niti odpadništvo omenjene vezi ne pretrga. Kdor izstopi, ima vedno možnost, da po daljši pripravi ponovno postane polnopraven član Cerkve.
Pojasnilo glede izstopa iz Katoliške Cerkve
