Kot sem ob imenovanju za mariborskega nadškofa metropolita v duhu pokorščine papežu sprejel to cerkveno službo, tako sem v istem duhu sprejel tudi povabilo papeža Frančiška, da se ji odpovem. V osebnem pogovoru mi ga je posredoval prefekt Kongregacije za škofe eminenca Marc kard. Ouellet 30. aprila 2013. To sem storil v iskrenem prepričanju, da lahko ta gesta pripomore k prečiščenju razmer v Cerkvi na Slovenskem in zagotovi njenim predstavnikom večjo oznanjevalno in pričevanjsko moč v procesu nove evangelizacije sredi težavnih slovenskih družbenih razmer.
Leta 1999 sem postal član zbora svetovalcev v mariborski škofiji; leta 2010 sem pričel v mariborski nadškofiji opravljati službo nadškofa pomočnika in leto kasneje sprejel polno odgovornost zanjo kot ordinarij. Vse to me neločljivo in soodgovorno povezuje z gospodarskim zlomom Nadškofije Maribor in reševanjem te težavne situacije. Po svojih najboljših močeh sem se trudil, da bi z domačimi in tujimi sodelavci kar najbolj omilili posledice; a, žal, iz različnih razlogov nismo bili uspešni. In prav v zavesti svoje soodgovornosti za nastalo situacijo in neusposobljenosti za učinkovito vodenje nadškofije v tej situaciji, verjamem, da bo moj odstop nasledniku omogočil neobremenjeno delovanje zaradi preteklih dogodkov in mu zagotovil večjo moralno avtoriteto znotraj in zunaj Katoliške Cerkve.
Vsem, ki so zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije oškodovani ali prizadeti, morda pohujšani, duhovnikom in laikom, se osebno še enkrat opravičujem za svoj del odgovornosti.
Ko sklepam škofovsko služenje v mariborski nadškofiji in je sedež mariborske nadškofije in metropolije izpraznjen in prav tako vse službe, ki sem jih opravljal v okviru SŠK, se prisrčno zahvaljujem za prizadevno sodelovanje vsem škofom, sodelavcem na ordinariatu in v drugih nadškofijskih ustanovah, zlasti pa duhovnikom in pastoralnim delavcem, bogoslovcem ter redovnikom in redovnicam. Z vsemi je bilo prijetno sodelovati. Vernikom mariborske nadškofije sem iskreno hvaležen za vedno zelo tople in domače sprejeme po župnijah, za izraženo vsestransko podporo in pomoč, najbolj pa za vse molitve in žrtve.
Boga še enkrat prosim, da bi današnje dejanje pomagalo Katoliški Cerkvi na Slovenskem z večjo verodostojnostjo oznanjati evangelij in zato lažje približati Kristusa najbolj oddaljenim in ubogim.
msgr. dr. Marjan Turnšek
mariborski nadškof metropolit
podpredsednik SŠK
Pismo nadškofa msgr. Marjana Turnška duhovnikom, bogoslovcem ter članom ustanov posvečenega življenja
Dragi duhovniki, bogoslovci, redovniki in redovnice!
V želji, da kot vaš dosedanji ordinarij v mariborski nadškofi ji ne bi odšel brez vsakega slovesa, vam pišem te vrstice. Papež Frančišek je na god sv. Ignacija Lojolskega, 31. julija 2013, sprejel moj odstop. Ponudil sem mu ga potem, ko smo v pogovoru s Kongregacijo za škofe presodili, da bi lahko prihod novega nadškofa, ki v nasprotju z menoj v ničemer ne bi bil z lastno odgovornostjo vpleten v gospodarski zlom naše nadškofije, pomenil nov pastoralni in vsestranski zagon v naši nadškofiji in v celotni Cerkvi na Slovenskem. Ta pa bo zaradi tega tudi bolj verodostojna v oznanjevanju in pričevanju. Boga iskreno prosim, da bi se to v kar največji meri zgodilo. K tej molitvi vas vabim, da se pridružite tudi vi z verniki. Sam se po dogovoru z nadrejenimi za leto dni umikam v zasebno duhovniško življenje.
Škofovsko službo sem sprejel kot dano od Kristusa po posvečenju in konkretno opredeljeno po papežu. Kot sem jo v duhu služenja in pokorščine sprejel, sem se ji sedaj v skupno dobro tudi odpovedal. Pokorščino sem vedno, in tudi tokrat, razumel kot bližnjico do višjega cilja. Ob tem vas vabim, da tudi vi sprejmete to papeževo odločitev kot priložnost za še bolj goreče vztrajanje na pastoralni »fronti«, ki smo jo začrtali s krovnim dokumentom pastoralnega načrtovanja v Cerkvi na Slovenskem »Pridite in poglejte«. Spodbujam vas, da skupaj z verniki nove evangelizacije ne bi le izvajali, ampak da bi skupaj z občestvom bili nova evangelizacija. Privlačen je lahko le tisti, ki živi evangelij v neki skupnosti, ne pa lepe besede o evangeliju in o življenju po njem. Zato vam želim, da bi vam uspevalo vernike čim bolj povezovati v takšna živa občestva, ki bodo s samim življenjem zbujala zanimanje in vabila v svojo sredo. Kristus, kadar je resnično živ med nami, ne more biti drugačen kot privlačen.
Vsem in vsakemu posebej se zahvaljujem za tesno bratsko sodelovanje, za skupno iskanje in snovanje ter uresničevanje odgovorov na vsa težka pastoralna in gmotna vprašanja v naši nadškofiji. Ob tem pa se želim iskreno opravičiti vsakemu, ki sem ga, čeprav nehote, prezrl, prizadel ali kako drugače oškodoval zaradi svoje premajhne pozornosti ali drugačne nesposobnosti. Bog naj v vas vse to nadomesti in ozdravi morebitne rane!
Dobra tri leta, ko sem med vami smel opravljati škofovsko službo, so bila zame vsestransko bogata. Želel sem vam služiti z vsemi svojimi močmi in sposobnostmi, vam biti v spodbudo pri težavnem pastoralnem delu v vedno večjem pomanjkanju duhovnikov kakor tudi pri reševanju gospodarskega stanja in vas nenehno spremljal z molitvijo. Slednje bom še z večjo gorečnostjo nadaljeval tudi poslej. Vso škodo, duhovno ali gmotno, ki sem jo v svoji nepopolnosti povzročil, pa naj usmiljeni Bog obrne v dobro, saj tistim, »ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rim 8,28).
Najprej apostolskega administratorja, nato pa novega nadškofa sprejmite z odprtim srcem in z vso bratsko ljubeznijo ter se povežite z njima: duhovniki v nadškofijski duhovniški zbor, ki bo notranje močan in enoten, navzven pa duhovno rodoviten, vsi drugi pa postanite z njima pastoralna skupnost z novo apostolsko gorečnostjo.
Božja Mati Marija in bl. škof Anton Martin naj vam izprosita zvestobo v poklicanosti in gorečnost v poslanstvu! Naj vas vse spremlja preobilje Božjega blagoslova, ki ga nenehno razlivajte na lepo Slomškovo krajevno Cerkev!
msgr. Marjan Turnšek
Zahvala nadškofu metropolitu msgr. dr. Marjanu Turnšku ob njegovem slovesu
Na god sv. Ignacija Lojolskega, v sredo, 31. julija 2013, je papež Frančišek sprejel ponujeni odstop mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Marjana Turnška. Svoj odstop je nadškof ponudil potem, ko je v pogovoru na Kongregaciji za škofe v Rimu presodil, da bi prihod novega nadškofa, ki v ničemer ne bi bil vpleten v gospodarski zlom mariborske nadškofije, lahko pomenil nov pastoralni in vsestranski zagon v mariborski nadškofiji in v vsej Cerkvi na Slovenskem. Skupaj z nadškofom Marjanom lahko Boga iskreno prosimo, da bi se to v čim večji meri med nami uresničilo.
Kot prvi murskosoboški škof je bil msgr. dr. Marjan Turnšek 28. novembra 2009 imenovan za nadškofa pomočnika (koadjutorja) v Mariboru, od 3. februarja 2011 pa je kot redni mariborski nadškof metropolit vodil tukajšnjo krajevno Cerkev. Vse svoje moči in sposobnosti je zastavil za dobro nadškofije in v dobro Cerkve. Kot nadškof je želel biti najprej v oporo duhovnikom in vsem sodelavcem po župnijah pri njihovem zahtevnem pastoralnem poslanstvu. Rad je obiskoval vernike po župnijah ob birmovanjih in ob raznih drugih župnijskih slovesnostih.
Na ta način je prihajal vedno znova v stik z ljudmi, ki so bili veseli srečanja z njim, predvsem njegove neposrednosti, odkrite besede in še posebej njegovih spodbud. Kljub zahtevni škofovski službi je kot prodoren teolog še vedno imel tudi razna predavanja in je dejavno sodeloval na raznih srečanjih, vse to z enim samim namenom, da bi tudi najgloblje teološke resnice in skrivnosti približal ljudem v smislu svojega škofovskega vodila »Bog je ljubezen«. Z veliko volje in moči se je lotil reševanja perečega gospodarnega položaja mariborske nadškofije in pri tem s pomočjo sodelavcev opravil pomembno delo, za katero upamo, da bo lahko dober in trden temelj za celostno in dokončno rešitev tega perečega vprašanja. Vsakemu, ki je spremljal njegovo požrtvovalno delo v službi drugim, je bilo to lahko le v spodbudo in zgled za posnemanje.
Za zgled zvestega in pogumnega delavca v Gospodovem vinogradu se nadškofu msgr. dr. Marjanu Turnšku zahvaljujemo. Gospod, od katerega prihaja vsak dober dar, naj mu obilno povrne za velikodušnost, s katero je dobra tri leta sejal med nami evangeljsko blagovest, ko nam je po svoji apostolski službi prinašal Gospodov mir ter nam v viharnih časih in negotovih razmerah vlival upanje in utiral pot v prihodnost.
Želimo mu, naj ga kot zaslužnega mariborskega nadškofa v življenju in pri nadaljnjem poslanstvu spremlja obilen Božji blagoslov, varstvo in priprošnja Božje Matere Marije ter tiha in blaga priprošnja njegovega velikega vzornika bl. škofa Antona Martina, h kateremu se kot njegov veliki častilec zateka z velikim zaupanjem.
člani Stolnega kapitlja in sodelavci na ordinariatu v Mariboru
