Bratje in sestre! Zbrani smo pri bedenju pred našim največjim slavjem, pred slavjem Gospodovega vstajenja. Vsem želim milost in mir Vstalega Rešitelja, posebej pa našim katehumenom, ki bodo s krstom in birmo in sveto gostijo nocoj na poseben način deležni milosti Gospodovega vstajenja. Vsi se nocoj pridružujemo besedam zaročenke v Visoki pesmi, ki pravi, da je celo v spanju bila budna: »Spala sem, toda moje srce je bedelo!« (Vp 5,2).
Zaročenki z budnim srcem je nocoj podobna vsa Cerkev, ki se je po besedah številnih cerkvenih pisateljev rodila iz Kristusove prebodene strani: Kakor je Eva prišla iz Adamovega rebra in iz njegove strani, tako je Cerkev prišla iz Kristusovega rebra in iz njegove strani. Ob spominu na rojstni dan Cerkve si torej po pravici kličemo v spomin besede iz veroizpovedi, ki se nanašajo na Cerkev: Verujem v eno (edino), sveto, katoliško, apostolsko Cerkev.
Cerkev je ena – edina: »Njegova sveta gora, prekrasna višava, je veselje vse zemlje; gora Sion, vzvišeni vrh, je mesto velikega kralja. V njegovih utrdbah se je Bog izkazal kot varna obramba« (Ps 48,3-4). »Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj bo pozabljena moja desnica, moj jezik naj se mi prilepi k nebu, če se ne spominjam tebe, če ne postavljam Jeruzalema nad vse svoje veselje!« (Ps 137,5-6).
Sveta: Cerkev je sveta, ker je svet njen ustanovitelj in njena glava, njen brezmadežni ženin, Kristus, ki je zanjo dal sam sebe, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil in jo posvetil, da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki bi ne imela madeža ali gube, ampak bi bila sveta in brezmadežna (Ef 5,26-27).
Cerkev je sveta, ker je njen namen posvečevanje ljudi in dejansko posvečuje ljudi: »To je namreč Božja volja, vaše posvečenje« (1 Tes 4,3). Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče!
Cerkev je sveta zaradi svetnikov na svetu: Brezštevilne množice skritih ljudi živijo sveto in čisto življenje. Tu so vedno brezkončne množice molivcev in trpinov, ki črpajo gorivo za dolge in viharne plovbe. Potreben je obrat navznoter!
Cerkev je sveta, ker človek ni samo tisto, kar je že, temveč je tudi tisto, kar bi rad bil. Vsi udje Kristusovega telesa, ki težijo k svetosti, so na določen način že sveti.
Cerkev je sveta zaradi brezkončne množice svetnikov v nebesih, ki je nihče ne more prešteti (Raz 7,9).
Vesoljna: »O Sionu se bo reklo: Vsi po vrsti so bili tu rojeni, on sam, Najvišji, jo je utemeljil. Gospod zapiše v knjigo narodov: Ti so se tukaj rodili. Rajali bodo in peli: Vsi moji studenci so v tebi!« (Ps 87,5-7).
Apostolska: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta!« (Mt 28,18-20).
Dragi katehumeni! Ko je v starih časih gost prišel v hišo, so mu najprej ponudili vodo, da se je umil in osvežil, potem so mu dali različna olja in mazila, da se je z njimi namazal in mazilil, nato pa so ga povabili k mizi, da je z njimi jedel in pil (prim. Lk 7,40-50). Tako ste, dragi katehumeni, tudi vi nocoj prišli v Gospodovo hišo in mati Cerkev vas bo svojih služabnikih gostoljubno sprejela: najprej se boste umili v krstni vodi, potem se boste mazilili z birmansko krizmo, nato pa boste pristopili in sedli za mizo na Gospodovo gostijo: »Aleluja pojmo vsi, Kristus vstal je in živi!«
msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
