Dragi škof Metod in bratje duhovniki, diakoni in bogoslovci, redovniki in redovnice, bratje in sestre vernega ljudstva! Z nocojšnjo večerno vigilijo bomo spet vstopili v sveto velikonočno tridnevje, danes dopoldne pa smo zbrani pri krizmeni maši z namenom, da okrepimo medsebojne vezi, da obnovimo svoje krstne in duhovniške obljube, da se spet razveselimo svojega življenja in svojega poslanstva, svojega dela in ljudi okrog sebe, da ponovno vzamemo zalet in se po vzoru izvoljenega ljudstva opašemo za nadaljnjo pot s Cerkvijo in v Cerkvi.
Sveta Cerkev nas kot skrbna mati stalno spremlja tako z Božjo besedo kakor s svojimi besedili in obredi, s sedmerimi zakramenti in različnimi pobožnostmi, na poseben način tudi z obnavljanjem in ponovnim uresničevanjem zgodovinskih dogodkov v okviru cerkvenega leta. Znotraj teh silnih vsebin in tega brezkončnega bogastva pa so nam vedno še posebej dragoceni napotki in poudarki, ki nam jih daje vrhovni pastir vesoljne Cerkve sveti oče Frančišek, zdaj zlasti z apostolsko spodbudo Veselje evangelija.
Koliko svežega vetra, bratje in sestre, koliko bistrih izvirkov: Spodbuda, ki je namenjena vsemu Božjemu ljudstvu, spodbuja misijonarski značaj celotne Cerkve, pastirje z duhom po ovcah, ustrezen izbor prednostnih pastoralnih nalog, prvenstveno skrb za odrinjene in obrobne, nujnost pravičnejše razdelitve dobrin, pomen pristne in zdrave duhovnosti. Skoraj vse njegove izvirne poteze pa povsem jasno nakazujejo tudi razveseljiv prenos poudarka z dogme h karizmi, s črke k duhu.
Kako živo je, bratje in sestre, to vprašanje tudi v naših krajih in po naših župnijah: koliko težkih dvomov in vprašanj okrog veljavnega in dopustnega podeljevanja zakramentov krsta in birme, sprave in evharistije, okrog duhovne oskrbe ločenih in samo civilno poročenih, okrog ustreznih krstnih in birmanskih botrov, okrog delitve na verne in cerkvene ter na odpadle in oddaljene! Kdo se pohujšuje in bi nas ne peklo? (2 Kor 11,29). Kdo se ne boji, da bi zlomil nalomljeni trst ali pogasil tleče stenje? (Iz 42,3).
Sveti oče nas razume in nam utira nove steze: Kdo še ni prebral in koga ne pretrese njegova preroška izpoved o obtolčeni in ranjeni ter zamazani Cerkvi, ki hodi po cestah z ljudmi tega sveta: »Bolj kakor strah, da bi se zmotili, upam, da nas navdaja strah pred tem, da bi se zaprli v strukture, ki nam dajejo napačno varnost, v predpise, ki nas spreminjajo v nepopustljive sodnike, v navade, v katerih se čutimo mirne, medtem ko zunaj čaka množica lačnih ljudi in nam Jezus nenehno ponavlja: Dajte jim vi jesti!« (Veselje evangelija, št. 49).
Tudi po naših župnijah se povsod razdeljuje veliko zdrave in zdravilne duhovne hrane. Prepričani pa smo tudi, da so naše zaloge še večje, kot si mislimo, in da mnogi čakajo na naše povabilo. Želimo jim priti naproti, zato se pogovarjamo o možnosti, da bi po vzorcu škofijskega gospodarskega dneva morda že jeseni pripravili za duhovnike in župnijske sodelavce tudi škofijski pastoralni dan, na katerem bi se odprto pogovorili o omenjenih vprašanjih. Že zdaj vas vabim, da zbirate in voditelju škofijske pastorale ali na škofijo posredujete vprašanja in izkušnje, ki jih bomo obravnavali.
Ob obletnici ustanovitve duhovniške službe se vsem prisrčno zahvaljujem za zvesto službo, ki jo opravljate za rast in širjenje Božjega kraljestva med nami, posebej pa z veseljem pozdravljam in čestitam vsem, ki letos slavite okrogle obletnice posvečenja:
Srebrni: Pregelj Milan, Col, vojaški kaplan; Rustja Božo, Kamnje; urednik Ognjišča, tiskovni predstavnik ŠK. Zlati: Msgr. Čuk Silvester, Črni Vrh, urednik Ognjišča; Gleščič Anton, Osek, žpk v Vrtojbi; Ličen Jože, Branik, žpk v Lokavcu; Vidrih Jože, Goče, dhp v Volčah; p. Vovk Mihael, OFM, na Sveti Gori. Biserni: Msgr. Rudolf Gašper, Črni Vrh, dhp v Medani.
Vsaka obletnica, tudi najnižja, predstavlja sklep enega obdobja, in vsaka, tudi najvišja, predstavlja začetek novega obdobja. Dragi jubilanti, vsi se z vami zahvaljujemo Gospodu za sadove, ki ste jih doprinesli, in se veselimo novih milosti, ki vam jih bo Gospod v prihodnje naklanjal. Obnovitev duhovniških obljub, ki jo bomo zdaj opravili, pa naj bo nova postaja in nov začetek na duhovni poti ne samo naših jubilantov temveč tudi na duhovni poti vsakega izmed nas. Amen.
msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
