Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je v soboto, 3. marca 2018, izdala dekret o obhajanju blažene Device Marije, Matere Cerkve, v splošnem rimskem koledarju. Kard. Robert Sarah, prefekt omenjene kongregacije, je v nejm zapisal:
Radostno čaščenje, ki ga sodobna Cerkev izkazuje Božji Materi, v luči premišljevanja o skrivnosti Kristusa ter njegove lastne narave, ni moglo pozabiti na lik Žene (prim. Gal 4,4), Device Marije, ki je Kristusova Mati ter hkrati Mati Cerkve.
To je bilo na nek način prisotno že v cerkvenem čutenju v besedah sv. Avguština in sv. Leona Velikega. Prvi namreč pravi, da je Marija mati Kristusovih udov, saj je s svojo dejavno ljubeznijo sodelovala pri ponovnem rojstvu vernikov v Cerkvi. Drugi pa s tem, ko pravi, da je rojstvo Glave tudi rojstvo Telesa, pokaže, da je Marija istočasno mati Kristusa, Božjega Sina, in mati udov njegovega skrivnostnega telesa, to je Cerkve. Ta razmišljanja izhajajo iz Marijine božje materinskosti ter iz njene globoke združenosti z Odrešenikovim delom, ki je svoj vrhunec doseglo v uri križa.
Mati, ki je bila pod križem, (prim. Jn 19,25), je sprejela oporoko ljubezni svojega Sina ter sprejela vse ljudi, ki jih pooseblja ljubljeni učenec, kakor otroke, ki jih je potrebno preroditi za božje življenje. Tako je postala ljubeča hraniteljica Cerkve, ki jo je Kristus rodil na križu, ko je izročil Duha. V ljubljenem učencu pa je Kristus izvolil vse učence za namestnike njegove ljubezni do Matere; izročil jim jo je, da bi jo sprejeli s sinovsko ljubeznijo.
Marija, skrbna voditeljica porajajoče se Cerkve, je zato s svojim materinskim poslanstvom začela že v dvorani zadnje večerje, ko je molila z apostoli v pričakovanju prihoda Svetega Duha (prim. Apd 1,14). V tem čutenju je preko stoletij krščanska pobožnost častila Marijo z naslednjimi imeni, ki so na nek način enakovredna: Mati učencev, vernikov, vseh tistih, ki se prerodijo v Kristusu, ter »Mati Cerkve«, kot je zapisano v besedilih duhovnih avtorjev in tudi v nauku Benedikta XIV. in Leona XIII.
Iz tega je jasno razvidno, na kakšnem temelju je blaženi papež Pavel VI. 21. novembra 1964, ob sklepu tretjega zasedanja Drugega vatikanskega koncila, razglasil blaženo Devico Marijo za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, tako vernikov kot pastirjev, ki jo kličejo Mati preljubljena. Prav tako je določil, »naj celotno krščansko ljudstvo vedno bolj časti Božjo Mater s tem nadvse milim imenom«.
Apostolski sedež je zato ob svetem letu sprave (1975) predlagal votivno mašo v čast blaženi Mariji, Materi Cerkve, ki je bila kasneje dodana v rimski misal; isti vzklik je leta 1980 vključil tudi v lavretanske litanije ter leta 1986 objavil druge obrazce v sklopu maš, posvečenih blaženi Devici Mariji; nekaterim državam, škofijam in redovnim družinam, ki so za to zaprosili, je dovolil, da so dodali to obhajanje v svoj posebni koledar.
Papež Frančišek je, po tem, ko je pozorno premislil, kako bi moglo pospeševanje te pobožnosti povečati rast materinskega čuta Cerkve v pastirjih, redovnikih ter vernikih, kakor tudi pristne marijanske pobožnosti, določil, da se spomin blažene Device Marije, Matere Cerkve, vpiše v rimski koledar v ponedeljek po binkoštih ter se obhaja vsako leto.
To obhajanje nam bo pomagalo spominjati se, da mora biti krščansko življenje, zato da bi raslo, zasidrano v skrivnosti križa, v Kristusovi daritvi evharistične gostije, v podarjajoči se se Devici, Materi Odrešenika ter odrešenih.
Ta spomin bo moral biti torej vključen v vse koledarje in liturgične knjige za obhajanje maše ter molitvene ure; njemu lastna bogoslužna besedila so priložena temu dekretu in njihovi prevodi, ki jih bodo odobrile škofovske konference, bodo objavljeni po tem, ko jih bo potrdil ta dikasterij.
Kjer se spomin blažene Device Marije, Matere Cerkve, že obhaja v skladu z odločbo posebnega prava, na drug dan na višji bogoslužni stopnji, se lahko tudi v prihodnje obhaja na isti način. V kolikor ni nič v nasprotju.
Iz sedeža Kongregacije za bogoslužje in za zakramente, 11. februarja 2018, spomin blažene Device Marije iz Lurda
Kard. Robert Sarah, prefekt
Arthur Roche, nadškof tajnik
