V preteklih dneh so strokovnjaki končali urejanje vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami ter pokopali vseh 1.416 žrtev iz Hude Jame v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Ob sklepu prenosa in pokopa žrtev je mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl včeraj, 25. oktobra, v navzočnosti predstavnikov države in svojcev opravil blagoslov.

Vladna komisija RS za reševanje prikritih grobišč pa je ravno tako včeraj Policijski upravi Maribor prijavila onečaščenje treh grobišč poleg pokopališča Dobrava pri Mariboru. Gre za grobišča izvensodno umorjenih žrtev iz časa komunistične revolucije.

Povojno grobišče Barbara rov v Hudi Jami je bilo odkrito 3. 3. 2009. Po osmih letih in pol so bili posmrtni ostanki vseh žrtev končno pokopani na območju Spominskega parka Dobrava pri Mariboru. Po besedah predsednika vladne komisije za reševanje prikritih grobišč Jožeta Dežmana je vse to dogajanje v slovenski družbi pripeljalo do nekega večinskega konsenza o pravici do groba, vendar pa po njegovem ta zgodba s tem še ni zaključena. »Še naprej potekajo razprave o urejanju spominskega parka na Teharjah; pred nami je urejanje rova sv. Barbare kot objekta, ki bo na razpolago javnosti; od vseh teh 1416 žrtev so vzorci za identifikacijo z DNK-jem shranjeni v kostnici v Škofji Loki, ki jo upravlja nacionalni forenzični laboratorij in ministrstvo za notranje zadeve.«

Sveto mašo je za žrtve v stolnici včeraj zjutraj daroval nadškof Alojzij Cvikl, nato pa je vodil molitev na grobu žrtev in blagoslovil njihovo zadnje počivališče. »S pietetnega vidika je narejen velik korak naprej.«

Spomnimo, da je bila že lani, 27. oktobra, za žrtve opravljena sveta maša in nato simboličen pogreb. »Se mi zdi, da so ti bratje in sestre, ki so pretrpeli te velike grozote in so bili toliko desetletij zamolčani, končno postali del našega občestva. Včeraj, ko smo tam molili za te naše preizkušane brate in sestre iz Hude jame sem dejal, da so oni usmiljenje pri Bogu že dosegli, zdaj smo pa na vrsti mi«, je za naš radio povedal nadškof Cvikl. Sedaj naj bi namreč mi vstopili v Božjo logiko usmiljenja in odpuščanja, je še dodal. »Tudi to trpljenje teh sester in bratov v Hudi jami ni bilo in ni izgubljeno. Se mi zdi, da je to tudi za nas blagoslov, da končno res smo sposobni stopiti skupaj in začeti pot sprave in graditi novo in drugačno življenje.«

Vse to nas po Dežmanovih besedah opozarja na dolg do žrtev iz rova sv. Barbare kot tudi na dolg do urejanja drugih množičnih morišč in grobišč ter njihovih žrtev. Za ureditev grobišča na Teharjah pa bo potrebnih še kar nekaj korakov. Omenjena komisija si bo prizadevala za ustanovitev slovenskega državnega zavoda za vojna grobišča, ki bi se ukvarjal z vsemi temi vprašanji. Med drugim je prišlo do pobude za ustanovitev memorialnega kompleksa Teharje – Huda jama. Dežman opozarja predvsem na vlogo civilne družbe.

»Civilna družba, ki se včasih nenavadno živahno oglaša, potem kar utihne. Čas bi bil, da se vzpostavi tukaj eno približevanje realnosti. To se pravi, da se le zavemo tega, kar je v Teharjah možno narediti in kaj ni. Prva stvar je, da je tam potrebne projekt ekološke sanacije.« Pri tem pa naj bi vsi deležniki – od civilne družbe do ministrstev in mestne občine Celje sprejeli svoj del odgovornosti, še poudarja Jože Dežman.

Vir: Radio Ognjišče