V mestu Duluth (Minnesota) v ZDA bodo v soboto, 5. in nedeljo, 6. oktobra 2013, potekali 64. Baragovi dnevi. V soboto bo v stolni cerkvi v Duluthu maša v slovenskem, v nedeljo pa v angleškem jeziku.
Lanskoletna novost v beatifikacijskem postopku je papeževo dovoljenje, da se verniki škofu Baragi lahko priporočajo kot častitljivemu Božjemu služabniku, saj je kardinalska komisija v Rimu priznala njegove junaške kreposti. Papež Benedikt XVI. je 10. maja 2012 dovolil objavo odlokov o junaških krepostih Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage.
Baragovi dnevi so pomemben dogodek za ozaveščanje in pospeševanje postopka Baragove beatifikacije, ki se ga udeležujejo slovenski rojaki iz Lemonta, Chicaga, Clevelanda, Toronta in Hamiltona ter drugih krajev iz ZDA in Kanade, kjer živijo Slovenci.
Baragovi dnevi bodo priložnost za seznanitev z napredovanjem procesa škofa Barage za blaženega, za poglobitev vere ter za spominjanje narodnih korenin in narodne identitete. Podrobnejši potek dogodkov in dodatne informacije so dostopne na spletnih straneh:
Življenje in delo škofa Friderika Ireneja Barage (1797–1868)
Friderik Irenej Baraga se je rodil 28. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem, umrl pa je 19. januarja 1868 v Marquettu v Michiganu v ZDA. Bil je slovenski misijonar, škof, popotnik in slovničar. Je svetniški kandidat in se ga v ljubljanski metropoliji, ki združuje koprsko in novomeško škofijo ter ljubljansko nadškofijo, skupaj z drugimi kandidati za svetnike (škofom Janezom Frančiškom Gnidovcem, misijonarjem Andrejem Majcnom SDB in škofom Antonom Vovkom) spominjamo na nedeljo svetniških kandidatov, ki jo vsako leto obhajamo 3. nedeljo v septembru.
Baraga je pravo je študiral na Dunaju, teologijo pa v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski stoli cerkvi leta 1823. Službo kaplana je opravljal v Šmartinu pri Kranju in Metliki. Leta 1830 je odšel v ZDA misijonarit med Indijance, kjer je večino časa tudi deloval. V škofa je bil posvečen v Cincinattiju v Ohiu, njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie, katerega sedež je prenesel v Marquette. Napisal je več nabožnih knjig, v nemščini pa tudi knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), v kateri so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. V slovenščini sta leta 1997 izšli njegovi knjigi: Krščanski nauk za Indijance, Družina 1997 in Opominvanje, Faksimile iz leta 1826, Trebnje 1997. Pomembni sta tudi njegova slovnica in slovar čipevskega jezika, v katerem je pisal tudi nabožne knjige.
V zvezni državi Michigan v ZDA so po njem poimenovali okrožje (country) Baraga, mestno občino (township) Baraga v tem okrožju in vas (village) Baraga v tej mestni občini.
Škof Baraga je bil avtor številnih verskih knjig, ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Posebnega pomena sta njegov slovar in slovnica čipevskega jezika (Dictionary of the Otchipwe language, explained in English (1853); A theoretical and practical Grammar of the Otchipwe language (1850)).
