V rimski baziliki Svete Marije Velike oz. Marije Snežne je bila včeraj popoldne zahvalna sveta maša ob 30. obletnici samostojnosti Republike Slovenije.
Kardinal Franc Rode se je v svojem nagovoru ozrl na zgodovino odnosov s Cerkvijo, ki jo je naš narod začel s pokristjanjevanjem v osmem stoletju. V pregledu se je ustavil ob najpomembnejših mejnikih in njihovem pomenu.
Ob kardinalu je somaševal tudi apostoski nuncij v Iraku Mitja Leskovar. Uvodni pozdrav in uvod v sveto mašo je imel veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Jakob Štunf.
Vir: RTV SLO
Slovenci in bazilika Marije Snežne
Slovenija je izbrala baziliko Marije Snežne (ali bazilika Marije Velike), saj je ta zgodovinsko povezana s svetima Cirilom in Metodom, ki sta imela pomembno vlogo pri utrditvi krščanstva med Slovenci, kot je za Vatican News izpostavil Jakob Štunf, slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu.
V cerkvi Marije Snežne je ob božiču leta 867 papež Hadrijan II. z vsemi častmi sprejel brata Cirila in Metoda ter slovesno potrdil bogoslužne knjige v slovanskem jeziku. Pot v Rim ju je vodila tudi preko ozemlja današnje Slovenije. Prvi slovenski blaženi, škof Anton Martin Slomšek (1800–1862), je skoraj tisoč let kasneje zapisal: »Krščansko življenje se je med Slovenci utrdilo in utemeljilo po solunskih bratih. Zato se po vsej pravici sv. Ciril in Metod slavita kot apostola Slovencev.« Glede na zgodovinski pomen Cirila in Metoda za utrditev krščanstva med Slovenci ter posebno naklonjenost, ki jo slovenski narod goji do Božje Matere Marije, je papeška bazilika Marije Snežne med tistimi rimskimi cerkvami, ki je številnim slovenskimi romarjem še posebej pri srcu.
Štunf je izpostavil, da »bo Slovenija julija letos prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije«. »Sodelovanje med Svetim sedežem in Evropsko unijo se je stalno poglabljalo in razvijalo. Tako na začetku kot tudi sedaj je bilo usmerjeno v krepitev enotnosti Evropske unije, zagotavljanje svobode in spoštovanje dostojanstva vsake osebe in vseh njenih državljanov. Po izkušnji s pandemijo se Evropska unija na več področjih nahaja pred izzivom okrepitve zmogljivosti za boljšo odpornost na različne oblike kriz. Naš cilj je celovita in svobodna Evropa, ki je pomirjena s sabo,« je dejal.
Spomnil je, da 25. junija »Slovenija praznuje 30. obletnico samostojnosti in neodvisnosti«. »Katoliška cerkev je s slovenskim narodom skozi stoletja ohranjala tesno povezanost, tudi s svojo močno navzočnostjo v njegovem duhovnem, kulturnem, pa tudi družbenem življenju,« je zatrdil Štunf in pojasnil, da je poleg študentov različnih papeških univerz slovenska skupnost v Rimu sestavljena predvsem iz »oseb, ki na različne načine delajo v ustanovah, povezanih s Svetim sedežem. Njihovo delo in številne dejavnosti so živ dokaz povezanosti med slovenskim narodom, krajevno Cerkvijo na Slovenskem in Svetim sedežem.«
Sveti sedež je bil med prvimi, ki je slovensko državnost priznal 13. januarja 1992. Slovenija je članica Evropske unije od 1. maja 2004.
