22. avgust - Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi vere

Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je22. avgustdoločila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja.

V nadaljevanju objavljamo avtorski prevod Resolucije A/RES/73/296in komentarstalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah, nadškofa msgr. dr. Ivana Jurkoviča.

 

OZN - Resolucija A/RES/73/296

Generalna skupščina OZN: 

potrjujoč cilje in načela zapisana v Ustanovni listini ZN in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zlasti pravico do svobode misli, vesti in vere; 

zaskrbljujoč zaradi nenehnih dejanj nestrpnosti in nasilja nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja, vključno nad pripadniki verskih skupnosti in verskih manjšin po svetu ter zaradi naraščajočega števila in intenzitete teh dejanj, ki so pogosto zločinske narave in lahko imajo mednarodne značilnosti; 

priklicujoč, da so države prednostno odgovorne za spodbujanje in varstvo človekovih pravic, vključno človekovih pravic tistih ljudi, ki pripadajo verskim manjšinam, vključno z njihovo pravico, da lahko svojo vero ali prepričanje svobodno uresničujejo;

zavedajoč se, da lahko imata odprta, konstruktivna in spoštljiva razprava o idejah ter medreligijski, medverski in medkulturni dialog na lokalnih, državnih, regionalnih in mednarodnih ravneh pozitivno vlogo v boju proti verskem sovraštvu, podpihovanju in nasilju; 

potrjujoč pozitivno vlogo, ki jo lahko imata uresničevanje pravice do svobode mnenja in izražanja ter popolno spoštovanje svobode iskanja, prejemanja in posredovanja podatkov za krepitev demokracije in v boju proti verski nestrpnosti, ter priznavajoč nadalje, da uresničevanje pravice do svobode izražanja v skladu z 19. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah vključuje posebne dolžnosti in odgovornosti; 

poudarjajoč, da so svoboda vere ali prepričanja, svoboda mnenja in izražanja, pravica do mirnega zbiranja in pravica do svobode združevanja medsebojno odvisne, med seboj povezane ter vzajemno okrepljene, pri čemer poudarja vlogo, ki jo te pravice lahko imajo v boju zoper vse oblike nestrpnosti in diskriminacije zaradi vere ali prepričanja; 

poudarjajoč, da imajo države, regionalne organizacije, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic, nevladne organizacije, verske ustanove, mediji in civilna družba kot celota pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic, vključno s svobodo vere ali prepričanja; 

priznavajoč, da posamezniki in ustrezne civilnodružbene organizacije pozitivno prispevajo k spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga, razumevanja in kulture miru;

vedoč za sodelovanje med Združenimi narodi in regionalnimi ter drugimi organizacijami pri spodbujanju medreligijskega in medkulturnega dialoga in vedoč tudi za dejavnost Zavezništva civilizacij Združenih narodov pri spodbujanju medkulturnega dialoga v tej zvezi;

ostro obsojajoč nenehno nasilje in teroristične napade nad posamezniki, prav tako nad pripadniki verskih manjšin, zaradi ali v imenu vere ali prepričanja in poudarjajoč pomembnost celovitega in inkluzivnega preventivnega pristopa, temelječega na skupnosti, v katerega je vključen širok nabor akterjev, tudi civilna družba in verske skupnosti; 

potrjujoč svojo enoglasno obsodbo vseh terorističnih dejanj, metod in praks ter nasilnega ekstremizma, ki spodbuja terorizem v vseh njegovih pojavnih oblikah, ne glede na kraj, povzročitelja in vzrok dejanja; 

izjavljajoč, da se terorizem in nasilni ekstremizem, če in kadar spodbuja terorizem, v vseh njunih pojavnih oblikah ne moreta in ne smeta povezovati z nobeno religijo, narodnostjo, civilizacijo ali etnično skupino; 

globoko obžalujoč vsa nasilna dejanja, izvršena nad posamezniki zaradi njihove vere ali prepričanja, kakor tudi druga takšna dejanja, ki so bila usmerjena zoper njihove domove, poslovne prostore, lastnino, šole, kulturne centre in svetišča, pa tudi vse napade na in v verskih objektih, krajih in romarskih središčih, ki pomenijo kršitev mednarodnega prava; 

zavedajoč se, da so medsebojno sodelovanje, ki izboljšuje izvajanje že obstoječih pravnih sistemov, ki ščitijo posameznike pred diskriminacijo in zločini, storjenimi iz sovraštva, okrepljena medreligijska, medverska in medkulturna prizadevanja ter razširjeno izobraževanje o človekovih pravicah, pomembni prvi koraki v boju proti nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju zoper posameznike zaradi vere ali prepričanja;

zavedajoč se tudi pomembnosti, da žrtve nasilnih dejanj zaradi vere ali prepričanja in člani njihovih družin prejmejo ustrezno pomoč in podporo v skladu z veljavno zakonodajo, 

1. skleneda se 22. avgust določi za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja

2. vabivse države članice, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami, s posamezniki in z zasebnimi sektorji, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan

3. prosigeneralnega sekretarja, da opozori vse države članice, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala.  

Prevod: Agnes Kojc


Verska svoboda osrednji dejavnik razvoja človeške družbe

»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije, Kanade, Egipta, Iraka, Jordanije, Nigerije, Pakistana, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja. 

18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa, da ima vsakdo pravico do svobode misli, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem, prakso, bogoslužjem in verskimi obredi.

Ker so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili. 

Prav države, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic, nevladne organizacije, verske ustanove, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic, vključno s svobodo vere ali prepričanja.

Papež Frančišek poudarja, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot, 20. junija 2014).

Misija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.« 

 

Nadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič,
apostolski nuncij

 

Vir: Kanonist