Fakulteta za poslovne vede in založba Družina sta v okviru ciklusa dogodkov, poimenovanih »i³ (i na tretjo potenco) – inovativnost & interdisciplinarnost & internacionalnost« v petek, 18. oktobra 2013, pripravili tematsko strokovno razpravo In memoriam dr. Andrej Bajuk – v spomin na dr. Andreja Bajuka, mednarodno uveljavljenega finančnika, svetovljana in politika, z naslovom Svoboda, ekonomija in Slovenija. Povod za tokratni dogodek je bila 70-letnica rojstva dr. Andreja Bajuka, dogodka pa se je udeležilo blizu 80 udeležencev, med njimi nekaj vidnih osebnosti iz gospodarstva, znanosti, politike in Cerkve.

Osrednji gosti so bili prof. dr. Žiga Turk, prof. dr. Janez Šušteršič in doc. dr. Žiga Andoljšek, dekan Fakultete za poslovne vede. Do zadnjega mesta napolnjena dvorana je imela priložnost prisluhniti trem prispevkom o novih davkih, državnem proračunu, prihodu trojke, ekonomski svobodi in osebnih izkušnjah govorcev s pokojnim dr. Bajukom.

Dr. Žiga Andoljšek se je v prispevku osredotočil predvsem na davke. Davki so po njegovem mnenju sicer nujno potrebni za financiranje funkcij države, vendar morajo biti pošteni in v gospodarskem smislu ne smejo preveč ovirati razvoja. Posebej je izpostavil negativen motivacijski vidik progresivnih davkov in pojasnil nekatere vplive davkov na podjetja, posameznike in družino. Po njegovem mnenju je trenutni davek na nepremičnine tako dober kot slab, predvsem pa izrazito nepošten in v ekonomskem smislu tudi škodljiv. Kot njegovo dobro lastnost je navedel splošnost, kot slabosti pa nedoločeno trajanje, motivacijske vidike in stroške izvajanja. Po njegovem bi bilo bolje uvesti časovno omejen krizni davek, ki bi ga ljudje tudi lažje sprejeli. Navedel je zanimivo izkušnjo, ko je dr. Bajuk ob neki priložnosti obravnave proračuna dejal, da bodo sicer vsi nekoliko več porabili, a na koncu nekaj privarčevali. Po njegovem mnenju je bil dr. Bajuk pokončen mož, zagovornik prostega gospodarstva in visoke morale.

Dr. Žiga Turk je dr. Bajuka opredelil kot politika, ki je v svojem življenju v vseh okoliščinah ostal gospod. Posebej je izpostavil poštenost, strokovnost in njegovo nagnjenje k temu, da se na stvari vedno gleda z več zornih kotov (njegov tipičen – a vendar). Kot anekdoto je omenil, da je dr. Bajuk ob novih kadrih vedno vprašal o poštenosti kandidata in ne o njegovih osebnih nagnjenjih in ostalih lastnostih. Kot dober in odgovoren bančnik je po mnenju dr. Turka dobro vedel, da je zadolževanje na račun prihodnjih generacij v resnici kraja, in da takšno ravnanje ni socialno. Dr. Turk je zelo spretno, neposredno in odločno pojasnil stanje v slovenski družbi, v kateri po njegovem ni zaupanja v inštitucije pravne države, in v kateri vladajo razmere, v katerih zmagujejo prevaranti, in ne tisti najboljši. V razpravi se je vseskozi dotikal temeljnih osebnih vrlin dr. Bajuka in jih umeščal v pojasnjevanje stanja v naši družbi. Po njegovem je potreben resen dogovor o spremembah, ki državo lahko rešijo pred gospodarskim propadom in politično skrajnostjo, kot smo ji priče v Grčiji. Dr. Bajuk bi v trenutnih proračunskih razmerah po mnenju dr. Turka znal zaustaviti državno potrošnjo in preprosto reči »nimam«.

Dr. Janez Šušteršič se je v prispevku posebej opredelil do vprašanja omejevanja ekonomske in drugih svobod v obdobju gospodarskih kriz in navedel nekaj razlogov, zakaj je treba ravno v obdobjih kriz več govoriti o svobodi in je ne zapostavljati. Razmere splošnega negodovanja in jeze med ljudmi se namreč po njegovem mnenju lahko hitro zavrtijo v povečanje ekonomske represije in celo v fizično nasilje. Po njegovem mnenju je pravna država pomembnejši temelj za delovanje svobodne družbe kot demokracija, čeprav je tudi slednja pomembna za sožitje med ljudmi. Strinja se s tem, da mora država v času krize ukrepati in dvigniti potrošnjo ter ohraniti harmonijo v družbi, vendar se mora to dogajati na smiseln način in ob delovanju pravne države in enakih pravil za vse. S precej zaskrbljenosti ugotavlja, da v časih krize navadno zmaga ravno nasprotno prepričanje, ki po Hayekovsko izvira iz navadne človekove zavisti, ko ljudje za svoje ravnanje in stanje krivijo ostale in zahtevajo linč kar vseh povprek, in to ne glede na to, ali so do premoženja prišli zakonito ali ne.

V razpravi z občinstvom na temo trojke je poudaril, da se ta pač zgodi, kadar bankrotiraš in nisi več zmožen poravnavati svojega dolga. Na tak način je trojko tudi treba dojemati. Med razlogi za vzbujanje strahu med ljudmi pred prihodom trojke je navedel implicitne grožnje po občutnem in hitrem znižanju izdatkov državnega proračuna, vključno s plačami in pokojninami. Stanje v Sloveniji je opisal kot zaskrbljujoče, saj je med ljudmi že moč začutiti precej nelagodja. Ljudje so po njegovem mnenju že precej razburjeni in v precejšnji negotovosti. Posebej je izpostavil, da se v Sloveniji lahko pojavi tudi kakšna ekstremna politična stranka, ki bo igrala na strahu pred trojko, kot se je to zgodilo v Grčiji, kar bi lahko pomenilo občutno zaostritev razmer in ohromilo naš življenjski standard.

Več o dogodkih i3 na priloženi povezavi.