Spoštovani bratje in sestre,
velikonočno jutro se začne s prizorom žena, ki hitijo k Jezusovemu grobu, da bi mazilile njegovo truplo, saj za to dejanje na veliki petek zaradi bližine sobotnega praznika ni bilo časa. Skrbelo jih je, kaj bo s kamnom, ki je zapiral vhod v grob. Kdo jim ga bo odvalil? Zavedale so se, da je zanje pretežak.
Ko pa so prišle do groba, je bil kamen odvaljen. Izkazalo se je, da je bila njihova največja skrb prazna. Sveti Peter Krizolog pravi, da se je angel spustil in odvalil kamen. Ni odvalil kamna zato, da bi omogočil prehod Gospodu, ki je šel ven, ampak da bi pokazal svetu, da je Gospod že vstal. Odvalil ga je zaradi vere, kajti v drugo smer je bil zavaljen zaradi nevere.
Odvaljenega kamna ni potreboval Kristus zaradi vstajenja, ampak ga potrebujemo mi, da spoznamo, da smrt in grob nista več zadnja beseda bivanja. Noben grob ni več zaprt. Kamen ne loči več življenja in smrti. Prazen grob in odvaljen kamen nam omogočata, da se ozremo k vstajenju in življenju.
On pa, ki je vstal, nas pozdravlja, kakor je pozdravil učence v večeru tistega dneva: »Mir vam bodi.« Pred nas ne prihaja z očitki zaradi naših slabosti, padcev, grehov, zatajitev. Vse to je nesel na križ in poveličane rane govorijo o moči ljubezni in odpuščanja.
Naj pozdrav vstalega Jezusa doseže tudi vse tiste, ki morajo tako ali drugače nositi križ, doživljati prezir in zasramovanje, ki so prikrajšani za pravico in resnico. Mir vsem tistim, ki trpijo zaradi bolezni, krivic in teptanja človekovega dostojanstva. Mir vsem tistim, ki obupujejo nad seboj in nad svojimi grehi. Mir tudi vsem tistim, ki povzročajo krivico in teptajo dostojanstvo.
Naj Jezusovo vstajenje v nas prebudi veselje do življenja z njim, ki je vstajenje in življenje. Vsem voščim blagoslovljeno veliko noč.
msgr. Stanislav Zore OFM
ljubljanski nadškof metropolit
