Dragi bratje in sestre!
Kako naj vam v velikonočni poslanici v tako težkih časih in v nenavadnih praznikih zaželim veselo Veliko noč? Takoj naj vam zagotovim, Bog je z nami in nas v teh izjemnih časih tudi po svoje nagovarja.
V katoliškem časniku Družina smo te dni brali pretresljivo razmišljanje o teh apokaliptičnih časih. Lani v začetku velikega tedna je zagorela notredamska katedrala, nekak simbol katolištva v zahodnem krščanskem svetu. Nekateri so prepoznali v tem ognju plamen velikonočne sveče, ki se ni mogla prižgati na veliko soboto v požgani cerkvi kot opomin sekularizirani Evropi in svetu. To vabilo k spreobrnjenju vernim in nevernim se z mnogimi krizami od tedaj le še stopnjuje. Mogoče se je pa res, kot pravi članek, velikonočna sveča plameneče Notre Dame prižgala tudi vsem, ki v teh dneh širom po svetu umirajo ob odsotnosti obupanih svojcev in ob nemočnih prizadevanjih izčrpanih zdravnikov in sester.
Kdo ne bi v teh dneh, ko v nenavadnih okoliščinah praznujemo velikonočne praznike, Jezusovo odrešilno smrt in vstajenje, prepoznal v preizkušnjah človeštva Jezusovega krika na križu: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil.« On je nase vzel vse naše grehe in preizkušnje. A ne pozabimo, ko se v različnih izolacijah v nas naseljuje tesnoba, ko spremljamo bogoslužja le prek zaslonov, ko ne moremo k velikonočni spovedi, ko prejemamo le duhovno obhajilo, da je Jezus vstal od mrtvih. On živi in ostaja med nami. To je temelj naše vere in trdnega upanja. Vstali Jezus se je kot nekakšen dušni zdravnik pridružil emavškima učencema v njuni stiski in žalosti in razočaranju, ko sta bežala iz Jeruzalema in ju na vse načine tolažil. V njunih srcih sta se naselila luč in veselje. Srečna sta se vrnila v Jeruzalem in potrtim apostolom navdušeno oznanila, da sta se srečala z od mrtvih vstalim Gospodom, in sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Naj v teh nenavadnih, a vendar svetih dneh Jezus pristopi tudi k nam in nas kljub na zunaj osiromašenim praznikom napolni z notranjim veseljem, tolažbo in srečo. Naj kljub izrednim okoliščinam v naših srcih odmeva vesela Aleluja.
Msgr. Andrej Glavan
Novomeški škof
