Cerkev v Sloveniji praznuje letos več pomembnih jubilejev.
Marca bo minilo 200 let od rojstva s. Margarete Puhar, ustanoviteljice prve redovne skupnosti pri nas. V novomeški škofiji se bo zvrstilo več dogodkov ob 150. obletnici smrti božjega služabnika škofa Friderika Baraga. Duhovno-kulturni utrip Slovenije v širšem smislu pa bo zaznamoval stoletni jubilej Ivana Cankarja oziroma spomin njegove smrti.
V tem letu bo minilo 100 let od bojev generala Rudolfa Maistra za severno mejo in njegovega prevzema oblasti v Mariboru. Pomembna dejanja, ki so ohranila del slovenskega ozemlja naši današnji državi! Vendar vsega tega ne bi bilo brez škofa Antona Martina Slomška, njegovega prenosa sedeža lavantinske škofije v Maribor in priključitve slovenskih župnij, ki so bile do takrat pod graško škofijo. Z mislijo na blaženega škofa, ki si je prizadeval za prihod redovnic v Maribor, da bi poskrbele za vzgojo deklet v domačem jeziku, se 6. marca spominjamo 200. obletnice s. Margarete Puhar. Po Slomškovi smrti je poskrbela, da se je ta njegova želja uresničila in da smo dobili prvo povsem slovensko redovno skupnost pri nas. To so šolske sestre sv. Frančiška, ki jim pravimo tudi Slomškove oziroma kar mariborske šolske sestre.
Že 19. januarja bomo obhajali 150. obletnico smrti božjega služabnika misijonskega škofa Friderika Baraga, apostola ameriških Indijancev. V družbi misijonarjev jubilantov sta še Luka Jerán, ki se je rodil 16. oktobra 1818 v Javorjah pri Škofji Loki. Za misijone ga je navdušil zgled Baraga, a se je moral zaradi slabega zdravja dvakrat vrniti iz Afrike. V daljni Braziliji pa je 3. decembra 1918 končal svoje misijonsko poslanstvo Janez Madon, znan kot p. Serafin Goriški.
Med duhovniki, ki so zaznamovali tudi druga področja narodne zgodovine, je polihistor Janez Ludvik Schönleben, rojen 16. novembra 1618. Iz njegovih del je zajemal njegov učenec Janez Vajkard Valvasor za svojo Slavo vojvodine Kranjske. Frančiškani so pred sto leti izgubili dva jezikoslovca: 3. marca 1918 je v Kopru umrl p. Hiacint Repič, tudi glasbenik, 6. oktobra 1918 pa je v Ljubljani umrl p. Stanislav Škrabec. 16. decembra 1918 je v Ljubljani umrl še književnik, urednik, politik in duhovnik Evgen Lampè.
Tudi v svetu literature imamo nekaj jubilantov. Mineva dvesto let od rojstva prve znane slovenske pesnice Fany Háusmann; rodila se je 15. aprila 1818, pokopana pa je v Marijini baziliki v Petrovčah. Sicer pa lahko rečemo, da smo vstopili v Cankarjevo leto. Ta pesnik, pisatelj, dramatik, slikar, politik, mislec in vizionar je umrl 11. decembra 1918 v Ljubljani. V Zagorici na Bledu se je 11. avgusta 1918 rodil pesnik in pisatelj Karel Mauser.
Minilo bo 100 let od prve slovenske narodne vlade, ki je bila ustanovljena 31. oktobra 1918. Svoj stoletni jubilej bo 18. septembra imela tudi Narodna galerija v Ljubljani. Če se ustavimo še pri taborskem gibanju, so se pred 150 leti zvrstili prvi trije tabori: 9. avg 1868 v Ljutomeru, 6. septembra 1868 v Žalcu in 18. oktobra 1868 v Šempásu na Goriškem. Med možmi, ki so dajali utrip taborskemu gibanju, sta bila politik in narodni buditelj Karel Lavrič, rojen 3. marca 1818 na gradu Prem na Notranjskem ter pesnik, dramatik in skladatelj Miroslav Vílhar, rojen 7. septembra 1818 v Planini pri Rakeku. To no nekateri vidnejši jubileji v tem letu.
Vir: Tone Gorjup za Radio Ognjišče
