V 76. letu starosti je umrl eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev, književnik, univerzitetni profesor, politik in diplomat Andrej Capuder, ki je življenje posvetil predvsem romanskim jezikom in književnostim.
Dr. Andrej Capuder (1942-2018) je bil eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev. Diplomiral in doktoriral je na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju in Aix-en-Provence. Že zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju integralne Dantejeve Božanske komedije in jo po desetih letih končal l. 1972 (Sovretova nagrada, trije ponatisi).
Sledili so še drugi prevodi iz romanskih književnosti: Petrarca, Camoes, Teilhard de Chardin, Ernesto Sabato, Kierkegaard in drugi. Potem je prišel čas romana. Njegov prvenec Bič in vrtavka 1975 (v nemškem prevodu Peitsche und Kreisel, Mohorjeva Celovec) je vzbudil nezaželeno pozornost jugo-cenzure in bil umaknjen iz prodaje. V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe (Slovenska matica v Ljubljani v letih 1982-2005), je izpisal fresko nacionalnega romana Slovencev v 20 stoletju.
Leto osamosvojitve Slovenije ga je izvabilo v politiko. Bil je poslanec v parlamentu in kulturni minister v prvi slovenski vladi (1990-93). Nato je odšel v tujino in postal veleposlanik v Parizu (1993-97) in v Rimu (2005-09). Vmes je neprekinjeno tekla njegova pedagoška, znanstvena in literarna dejavnost.
Med objavami naj omenimo Mozaik svobode, Pariški dnevnik, Slovenija brez meja (v slov., nem., in angl., Mohorjeva Celovec), Henri Bergson, intuicija in misel, Rimski soneti, Povest o knjigah (Rožančeva nagrada), Zamrznjene besede (Mohorjeva Celovec). Capuder je bil član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko Legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.
