26. julija v Katoliški cerkvi praznujemo god sv. Joahima in sv. Ane, staršev Device Marije.
Prvi življenjepis Marijinih staršev sega v 2. stoletje in ga je v apokrifnem Jakobovem protoevageliju popisal spreobrnjen Jud, ki ni poznal Svete dežele, zato je zajemal in ustnih sporočil in legend. Kljub temu, da je zato v tem in kasnejših življenjepisih veliko nezanesljivih podatkov in legend, pa nam vendarle vsaj malo približa življenje družine, v kateri se je rodila Jezusova mati Marija.
Sv. Ana in Joahim naj bi bila kraljevega, Davidovega rodu. Bila sta pobožna in plemenitega značaja, zato sta kmalu po poroki svoje premoženje razdelila na tri dele: enega za svetišče, drugega za ubožce, tretjega pa sta obdržala za svoje preživetje. Tako kot mnoge pred njim, je Bog tudi njiju preizkušal s »sramoto« nerodovitnosti: dvajset let nista imela otrok. Zaobljubila sta se, da ga bosta, če bo Bog uslišal njuno prošnjo in jima dal potomca, posvetila Njemu. Zadnja žalostna preizkušnja je Joahima doletela, ko je veliki duhovnik odklonil njegov daritveni dar prav zaradi tega, ker z ženo nista dala izvoljenemu narodu potomcev. Potrt, žalosten in osramočen se je za štirideset dni zatekel k svoji čredi v puščavo. Tu se je postil ni molil k Bogu. V tem času se Ani na vrtu prikaže angel in ji razodene, da so njene molitve uslišane, saj ji bo Bog dal otroka, po katerem bo njen rod blagoslovljen po vsem svetu. Podobno razodetje doživi tudi Joahim, ki se nato vesel vrne k svoji ženi. »Znamenito« je njuno srečanje, objem in poljub pri tempeljskih zlatih vratih v Jeruzalemu. Deklici, ki sta jo rodila, sta dala ime Marija ter jo skrbno vzgajala. Izročilo pravi, da sta jo, tri leta staro, izročila v varstvo duhovnikov v templju in tako izpolnila zaobljubo. Njuna vloga je bila s tem dopolnjena, začelo pa se je poslanstvo njune hčerke Marije, v kateri so se izpolnile sanje sleherne judovske deklice: postala je mati obljubljenega Mesija.
Sv. Ano velikokrat upodabljajo kot starejšo ženo s pokrivalom na glavi, kako sede razlaga Mariji »sveto pismo« oz. jo uči; pogostokrat sta Joahim in Ana prikazana skupaj z Marijo, prav tako pogoste pa so upodobitve Ane samotretje, ki ima ob sebi deklico Marijo, v naročju pa drži Jezuščka. Joahima upodabljajo s košaro z dvema golobčkoma, ki ju je prinesel v svetišče in s palico, kot starčka z Marijo v naročju.
Odlomek slavospeva na čast sv. Ani, ki ga je zložil v drugi polovici 15. stoletja Rudolf Agricola (+ 1485)
»Bodi pozdravljena, ANA, o božje matere mati,
ki si v zveličanje pot prva odprla ljudem.
Hčerko si nam podarila, v katere presvetem naročju
Bog, ki ga svet ne objame, sam si izvolil je dom.
Rada in lahko pomagaš nam v družbi s hčerko preljubo –
dvigni zato nam prošnje revne pred prestol Boga.
Nikdar ne bodo željé neplodno nam zledenele,
če se obrnemo k tebi, če nam obljubiš pomoč.
Kdor se vate ozre, čelo naj dvigne pogumno,
strah, da bo prosil zaman, v tistem trenutku zbeži.
Hčerka tebi ničesar in hčerki Vnuk ne odreče –
kakor Hči tebe časti, ljubi Bog mater svojó.«
Besedilo je povzeto s spletne strani Bogoslovnega semenišča.
