V okviru počastitev 25. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije je Društvo Združeni ob Lipi sprave v sredo, 15. junija 2016, pripravilo spominsko slovesnost ob Lipi sprave na Dan krivde, odpuščanja in sprave na Žalah v Ljubljani. Dogodka sta se udeležila poleg številnih visokih gostov tudi ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Predsednik Pahor je pred žalno slovesnostjo k Lipi sprave položil venec.
Govor predsednika Društva Združeni ob Lipi sprave prof. dr. Janeza Juhanta
Spoštovani predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor, spoštovane gospe in gospodje!
Praznujemo 25-letnico samostojne države. Ob tej srebrni obletnici nam državljanska dolžnost in človeško spoštovanje še posebej narekujeta spomin na vse, ki so si prizadevali za samostojno državo Slovenijo in zanjo žrtvovali svoja življenja. Ob spremebi smo posadili Lipo sprave in določili petnajsti junij za Dan krivde, odpuščanja in sprave. Blagoslovila ga je »Katoliška cerkev v trajen spomin na največjo narodovo nesrečo v junijskih dneh leta 1945«. V njej smo zapisali, naj se »uredi postavitev spomenika obžalovanja in sprave v Ljubljani«. Člani društva, somišljeniki in drugi osveščeni in zavedni Slovenci in državljani, ki želimo in delamo za spravo in sodelovanje med nami, se zbiramo na tem posvečenem kraju in prosimo za mir Sloveniji in njenim prebivalcem. V osamosvojeni in samostojni Sloveniji smo se dolžni spominjati vseh žrtev revolucije in vojn, da bi slovenska država živela v medsebojni slogi in dobrohotnosti do vseh, ki so živeli in umirali zanjo. Narod brez spomina nima prihodnosti. Naša moralna dolžnost je ohranjati in obujati spomin na zlo in trpljenje, iz katerega je rasla naša domovina Slovenija. Ali je sploh mogoče opisati brezmejnost zla in trpljenja? Težko dojemamo slovensko Kalvarijo, še težje pa iz nje uzremo zarjo novega življenja »Za mojo Slovenijo«. A v težkih časih leta 1933 je Lambert Ehrlich izrekel pomenljive besede svojim stražarjem na sv. Višarjah:
»Ni naključje, da smo se zbrali prav tukaj, marveč je to božja volja… Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, ki prihajajo od juga, severa in vzhoda, bi udarili skupaj prav tu. Romani, Germani in Slovani bi prav tukaj skušali riniti drug drugemu mejnike nazaj. A naši očetje so modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na otok med tremi narodi cerkve. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne loči, marveč jih združuje. Danes je tak mejnik vsa naša domovina. Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom… To je božja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali severu, na vzhodu ali na zahodu! Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo in božji volji se ne sme nihče izmikati …«
Bo tak mejnik tudi naša Lipa sprave? Po 25 letih samostojne države Lipa sprave kliče Slovenijo, da se spravi z bolečo preteklostjo in da mladim novo upanje. Že lansko leto smo si ob obletnici konca vojne in revolucije prizadevali umiti spomin in ozdraviti rane preteklosti. A naša Izjava sprave še čaka na sprejem v parlamentu. Prizadeti smo, da državna ustanova sodeluje pri spomeniku njim, ki so ukazali umore nedolžnih in prekrili domovino z morišči. Ali smo ob dolgoletnem prikrivanju življenjskih usod otopeli za človeškost? Sprašujem se, ali bosta pragmatičnost in prestiž borbe za oblast potlačili resnico težke polpreteklosti v podzavestno tlenje, narodni spomin pa nas bo obremenil v negotovo prihodnost. A kot vernik verujem v očiščenje kot Božje delo in tudi da bo Bog dopolnil, kar manjka človeški slabosti.
Spoštovane, spoštovani!
Zato zaključujem z upanjem, da bomo še naprej vztrajno delovali za to, da uredimo pokoj vsem pomorjenim, izbrisanim in pozabljenim. Upam tudi, da bo to prizadevanje tlakovalo bolj srečno in človeško bogato življenje prihodnih rodov. Zato kličem k spravi in ureditvi odnosov med nami, saj nas Lipa sprave obvezuje k takemu delovanju, ki je podlaga za boljšo prihodnost nas vseh. Naj se torej spravni odnosi med nami krepijo, naj končno omogočijo pokojnim dostojen grob in mir. Naj pesnikova beseda iz Zdravljice »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet« ob Dnevu državnosti ogreje naša spravljena srca v slogo vseh bratov in sester slovenske matere. Naj se edinost, sreča, sprava ob srebrnem jubileju države Slovenije vendarle začno vračati nazaj med nas!
Prof. emer. dr. Janez Juhant
V svojem nagovoru je predsednik Pahor poudaril pomen odpuščanja, saj da bomo tako lažje živeli "v eni državi, ki je nastala z našo enotnostjo, in tudi v eni domovini, ker si dveh ne moremo privoščiti". Predsednik republike je spomnil na zgodovino drevesa, ki ga poznamo kot Lipo sprave. Ko je bila lipa leta 1989 prvič zasajena, še pred prvimi demokratičnimi volitvami, je bilo to po njegovih besedah skorajda ilegalno dejanje. Čeprav pobuda za zasaditev ni prišla od ene ali druge oblasti, ampak iz iskrenih src ljudi, ni bila splošno privzeta kot dobronamerna gesta, je dejal predsednik republike. Med leti 1989 in 1991 je bila trikrat uničena, in lipa, ki tam stoji danes, je torej že četrta; ta je obstala in danes stoji, morda je v tem nekaj simbolike, je povzel predsednik.
Predsednik Pahor je dejal, da je Slovenija v zadnjem času tako v stvarnem kot v simbolnem smislu naredila "to, kar je potrebno storiti, da v prihodnost gledamo z več vere in optimizma". Za to so zaslužne civilne pobude in ravnanje državnih oblasti. Ob tem je predsednik republike ponovil, da bo jeseni končno urejeno grobišče v Hudi jami, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa bo stal spomenik žrtvam vseh vojn in povojnih pobojev. Predsednik Pahor je govor zaključil z besedami, da naj vse stvarne in simbolne geste, tudi v luči srebrne obletnice naše države, služijo kot vabilo vsem ljudem dobre volje, da v srcu nosimo ljubezen in ne sovraštvo.
Na žalni slovesnosti sta nastopila basbaritonist Marko Fink in Kvartet Krt. Z recitacijo pesmi Franceta Balantiča in Toneta Kuntnerja pa sta nastopila dijaka Škofijske gimnazije.
