Ob 40-letnici smrti draveljskega rojaka, duhovnika, slikarja Staneta Kregarja smo v župniji Ljubljana - Dravlje pripravili spominsko razstavo del, ki jih je naredil za Dravlje.
Otvoritev razstave bo v sredo, 14. avgusta 2013, na predvečer praznika velikega šmarna po večerni maši ob 19.00. S pevskim nastopom bo sodeloval Matija Cergolj ob spremljavi orgel. Na ogled bo film o življenju in delu slikarja z naslovom Podoba podobe avtorja Andreja Dobleharja iz leta 2005, ki je nastal ob 100. obletnici umetnikovega rojstva. Razstava bo v župnijski cerkvi Kristusovega učlovečenja na ogled do nedelje, 15. septembra 2013.
Stane Kregar (1905–1973)
Stane Kregar se je rodil 10. novembra 1905 v Zapužah, to je bil tedaj del Dravelj, poleg gostilne Pri slepem Janezu ob Celovški cesti. Danes tam še stoji vodnjak. Oče Ivan, po poklicu mizar in mati Marija sta imela osem otrok. Po končani osnovni šoli v Šentvidu se je vpisal na škofijsko klasično gimnazijo, ki je bila ustanovljena prav v letu njegovega rojstva. V gimnazijskih letih je v njem dozorel duhovniški poklic, zato se je vpisal na teološko fakulteto in leta 1929 ga je škof Gregorij Rožman (1883–1959) posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 6. julija 1929 v Šentvidu.
Ker je bil likovno zelo nadarjen, ga je škof poslal na Akademijo likovnih umetnosti v Prago, kjer je diplomiral z odličnim uspehom. Tam se je navdušil za modernizem. Ko se je vrnil v Ljubljano, je postal profesor risanja na Škofijski klasični gimnaziji. Tu je bil njegov učenec tudi prvi draveljski župnik p. Alojzij Štrubelj, ki je v svojih knjigah »Dravlje, iz starih korenin novo drevo« in v »Bival je med nami« zapisal veliko spominov na svojega profesorja, katerega je zelo cenil.
Po vojni je nehal poučevati in je bil svobodni umetnik. Bil je eden najpomembnejših slikarjev v 20. stoletju. Opremil je okrog sto cerkva na celotnem slovenskem ozemlju: Dražgoše, Poljane nad Škofjo Loko, Idrija, Odranci, Ježica, Preska, Koseze (vitraji) … Znamenit je njegov oltarni triptih iz kapele ljubljanskega bogoslovnega semenišča Stvarjenje – Odrešenje – Poveličanje.
Pri svojem umetniškem ustvarjanju se je posluževal različnih tehnik: olje na platnu, na papirju, delal je freske, mozaike, vitraje, pa tudi načrte za mašne plašče, oltarne prte, vezenine, intarzije, opremljal je knjige. Za svoje življenjsko delo je leta 1971 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je 1. avgusta 1973 in je pokopan v družinskem grobu na pokopališču v Šentvidu.
Več na spletni strani župnije Dravlje.
Prim. tudi besedilo o razstavi del Staneta Kregarja v Narodni galeriji
