Akademija Janeza Pavla II. se je odzvala na nedavno izjavo Komisije za etiko pri ComECE, ki je na svoji julijski seji razpravljala o občutljivem vprašanju priznanja splava kot temeljne pravice Evropske unije.
Omenjeni delovni skupini za etiko pod okriljem Komisije škofovskih konferenc Evropske unije predseduje ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, njeni člani pa so na svoji prvi seji prek spleta sprejeli jasna stališča proti splavu in opozorili, da »s pravnega vidika evropska ali mednarodna zakonodaja ne priznava pravice do splava«. Izjavo smo ob objavi povzeli tudi na naši spletni strani.
Člani akademije v celoti podpirajo evropske škofe, ki »pogumno zagovarjajo človekovo dostojanstvo in resnične pravice v nasprotju z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah«.
Kot so zapisali v odzivu na julijsko izjavo, bo načrt za vključitev pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah »uvedel novo temno obdobje barbarstva, ki ga v Evropi ni bilo od poraza nacistične Nemčije«. Na akademiji kot »veliko nevarnost« označujejo pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona za zagotovitev dostopa do splava v 27 državah članicah EU, kar se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je Macronov projekt obsodila ComECE.
Dr. Thomas Ward, predsednik Akademije Janeza Pavla II., je v komentarju predloga pozval katoliško prebivalstvo Evrope in njihove izvoljene predstavnike, naj sledijo zgledu ComECE ter branijo človekovo dostojanstvo in resnične pravice pred vse močnejšimi napadi industrije splava in njenih političnih zaveznikov.
»Priznanje enakega, univerzalnega in neizbrisnega dostojanstva vsakega člana človeške družine je bilo načelo, na katerem je bila Evropa obnovljena po grozljivih zločinih, ki jih je zagrešil Tretji rajh. Nacistične uradnike, odgovorne za dekriminalizacijo splava v okupirani Evropi, je obsodilo nürnberško sodišče. Splav je še danes neločljivo povezan z evgeniko, in sicer z odstranjevanjem invalidnih otrok ter z napadom na ženske iz manjšinskih skupnosti in marginaliziranih skupin. Člen 3b Listine EU o temeljnih pravicah prepoveduje vse tovrstne evgenične prakse,« tako dr. Ward.
Splošna deklaracija človekovih pravic, na kateri so bile zgrajene vse poznejše listine o človekovih pravicah, priznava, da »otrok zaradi svoje telesne in duševne nezrelosti potrebuje posebno varstvo in skrb, vključno z ustreznim pravnim varstvom, tako pred rojstvom kot tudi po njem«, kar je bilo znova potrjeno v Konvenciji o otrokovih pravicah, ki so jo ratificirale vse države članice EU. Po besedah dr. Warda zakonodaja o splavu trenutno ni v pristojnosti EU, »če se bo to spremenilo, pa zavezanost EU človekovim pravicam pomeni, da mora Listina braniti življenja nerojenih otrok, ki jih ogroža splav«.
Izjava ComECE po njegovem mnenju pravilno opredeljuje nevarnost, ki jo ta predlog predstavlja za resnične človekove pravice. Za uveljavitev pravice do splava bi bilo treba zatreti svobodo vesti in svobodo izražanja, sama pravica do življenja pa bi s tem postala nesmiselna. Cerkev je to priznala, zagotavlja predsednik akademije, »ko je Kongregacija za nauk vere izjavila, da je neodtujljiva pravica do življenja vsakega nedolžnega človeka sestavni del civilne družbe«. Ko država svoje moči ne da v službo pravic vsakega državljana, posebej tistih najbolj ranljivih, menijo člani akademije, »se spodkopavajo temelji pravne države«.
Splav ni zdravstvena oskrba, ampak smrtonosno nasilje nad nerojenim otrokom. Cerkev že od prvega stoletja potrjuje, da je vsak umetni splav zlo. Formalno sodelovanje pri spodbujanju nasilja splava je zelo hud prekršek, ki mu Cerkev upravičeno pripisuje kazen izobčenja. Zato morajo evropski škofje zaradi zveličanja duš in zaščite življenj neštetih nerojenih otrok neustrašno oznanjati resnico o zlu splava, podporo evropskim škofom zaključuje dr. Ward.
Vir: Družina
