Slomškov praznik na Škofijski gimnaziji: Praznovanje zgodovine, kulture in domoljubja
V sredo, 27. novembra 2024, je na Škofijski gimnaziji v Mariboru potekal Slomškov praznik, ki je letos pridobil posebno simboliko, saj je sovpadal z dvema pomembnima obletnicama slovenske zgodovine. Praznovanje je bilo obarvano z obeležjem dvestote obletnice duhovniškega posvečenja blaženega Antona Martina Slomška, zavetnika šole, ter devetdesetletnico smrti Rudolfa Maistra, narodnega heroja in borca za severno mejo. Praznik je tako združil duhovne, kulturne in zgodovinske vrednote, ki so v temelju slovenske osamosvojitve.
Slomškovanje: Občutiti povezavo s tradicijo in zgodovino
Slomškov praznik na šoli je že vrsto let posebna priložnost za obeležitev ne le zavetnika šole, ampak tudi slovenske dediščine in zgodovine. Zgodnji del praznovanja je potekal skozi različne kulturne točke, ki so dijakom omogočile poglobljen stik z zgodovino in tradicijo. Na začetku so vsi prisotni zapeli slovensko himno Zdravljico, s čimer so izrazili domoljubje in pripadnost domovini. Glasbeni nastop sta izvedli dijakinji šole, nato pa so dijaki, ki so dosegli srebrno priznanje na kvizu o Rudolfu Maistru, predstavili pomembne trenutke iz njegovega življenja in dela. Sledil je tudi ogled kratkega filma Kje je gospod Frank?, ki je s svojo izvirnostjo pritegnil veliko pozornosti. Dijaki so prisluhnili tudi pesmim Rudolfa Maistra, ki so jih po lastni izbiri prebrali ob koncu dogodka.
Okrogla miza o vrednotah slovenske osamosvojitve
Ena od osrednjih točk praznovanja je bila okrogla miza na temo "Ali smo Slovenci vojaško zrel narod?", ki je potekala v dvorani šole. Moderator Aleš Mavro je skupaj z dijaki Andražem Ovčarjem in Nušo Auberšek gostil tri pomembne politike: Janeza Janšo, Lojzeta Peterleta in Jelka Kacina. Janša je v pogovoru osvetlil pomembnost dobro načrtovane osamosvojitvene vojne, pri čemer je izpostavil zaplembo orožja v Podstrmecu pri Borovnici, ki je bila ključna za uspeh slovenske osamosvojitve. Peterle je mlade spodbudil k razumevanju zgodovine in pomena osamosvojitve, medtem ko je Kacin poudaril, da je za dosego večjih ciljev potrebno sodelovanje.
Domoljubje skozi zgodovinske lekcije in ustvarjalne delavnice
V nadaljevanju so dijaki četrtih letnikov prisluhnili predavanju gospe Helene Jaklitsch, ki je spregovorila o pomenu domoljubja med drugo svetovno vojno. Osvetlila je težke trenutke po vojni, ko so domobranci in drugi begunci bežali v Italijo in na Koroško, ter spregovorila o trpljenju, ki so ga doživeli na tej poti.
Dijaki nižjih letnikov so se medtem udeležili različnih ustvarjalnih in kulturnih delavnic. V kulinarični delavnici so se seznanili z življenjem Marije Maister, žene Rudolfa Maistra, in ustvarjali jedi, ki so temeljile na prehranjevalnih navadah tistega časa. Druga delavnica je dijake popeljala v svet multimedije, kjer so ustvarjali videoposnetke iz pesmi Rudolfa Maistra. Poleg tega so v ustvarjalnih delavnicah izdelovali škatlice s Slomškovimi in Maistrovimi pesmimi ter risali na srčke iz gline, ki so vsebovali Slomškove misli. Skupina dijakov se je odpravila tudi v Zavrh, kjer so si ogledali Maistrovo spominsko sobo in Maistrov stolp.
Povezanost skozi generacije in športna tekmovanja
Po končanih dejavnostih so se dijaki pomerili v teku po stopnišču, kjer so zmagali predstavniki 1.b razreda. Dan se je zaključil z zaključno prireditvijo, ki je vključila še pevske točke in molitev, ob katerih so se vsi skupaj zahvalili za uspešno izveden dogodek.
Slomškovanje: Praznik skupne dediščine
Profesorica zgodovine in geografije, Mojca Kelbič Đajić, ki je bila tudi glavna organizatorka dogodka, je povedala, da je Slomškovanje celodnevni dogodek, ki omogoča dijakom in profesorjem, da se povežejo na drugačen način ter spoznajo in praznujejo domoljubje in zgodovinske vrednote. Profesorica Damjana Krivec Čarman je dodala, da je Slomškovanje osrednji šolski praznik, medtem ko profesorica Milanka Sobočan iz nemščine meni, da ta dan povezuje vse člane šolske skupnosti ter utrjuje občutek pripadnosti šoli.
Dijaki so praznik ocenili kot eno izmed lepših priložnosti za širitev obzorij, znanja in medgeneracijsko povezovanje. Andraž Sraka je izpostavil, da mu praznovanje pomeni izvor ljubezni, upanja in veselja, Gal Prevoršek pa je poudaril, da takšni prazniki širijo znanje in misli. Kaja Razgoršek in Matevž Hojnik pa sta se strinjala, da Slomškovanje ponuja možnost povezovanja vseh generacij, ki skupaj praznujejo Slomškov rojstni dan.
Celoten dan je bil zaznamovan z občutkom ponosa, skupne dediščine in zadovoljstva, saj so dijaki in profesorji skupaj soustvarili praznik, ki bo vsem prisotnim ostal v lepem spominu.