Homilija škofa Sajeta na praznik svetega Jožefa v novomeški stolnici, 19. marca 2024

Dragi bratje in sestre!

Obhajamo praznik sv. Jožefa, ki je tudi zavetnik naše škofije. V luči lika tega svetnika ter ob Božji besedi smo povabljeni k osebni refleksiji naše vere. Smo tik pred vstopom v veliki teden in pred velikonočnim praznovanjem kot osrednje skrivnosti krščanstva, kjer ima ta svetnik pomembno mesto.

Lepo pozdravljam upokojenega škofa msgr. Andreja Glavana, župana občine Ivančna Gorica Dušana Strnada, duhovnike, pevce iz Zagradca, bogoslužne sodelavce in vse vas, ki ste prišli k današnji slovesnosti. Gospod Stane Kralj iz župnije Zagradec bo danes prejel odličje sv. Jožefa kot najvišje priznanje naše škofije. Ob tej priliki se mu zahvaljujem za njegov zgled vere in vsestransko skrb za domačo župnijo. Na ta način razbremeni župnika in je tudi lep primer, kako lahko v župniji vsak po svojih zmožnostih najdemo mesto sodelovanja v skrbi za evangelizacijo in skupno dobro.

Lepo pozdravljam tudi lanskoletnega odlikovanca gospoda Janka Gabriča iz župnije sv. Duh, ki ob podelitvi odličja zaradi bolezni ni mogel biti z nami. Z generalnim vikarjem Petrom Kokotcem sva ga takrat obiskala v bolnišnici.

Lik svetega Jožefa, čeprav ostaja v svetopisemskih besedilih precej skrit, je za zgodovino odrešenja temeljnega pomena. Pripadal je Judovemu rodu in je Jezusa povezal z Davidovim rodom. Sodeloval je pri Božjem odrešenjskem načrtu, kjer so se izpolnile obljube o Mesiji.

Matejev evangelij posebej poudarja mesijanske prerokbe, ki so se uresničile prek Jožefove vloge, kot npr.: Jezusovo rojstvo v Betlehemu, njegov prehod skozi Egipt, kamor se je zatekla sveta družina. Pri vsem tem se je, tako kot njegova zaročenka Marija, izkazal za pristnega dediča Abrahamove vere. Vere v Boga, ki vodi zgodovinske dogodke po svojem skrivnostnem odrešilnem načrtu. Njegova veličina, tako kot Marijina, še bolj izstopa, ker je njegovo poslanstvo potekalo v ponižnosti, skritosti in molku.

Jožefov zgled je povabilo vsem nam, da opravljamo svoje poslanstvo zvesto, preprosto in neopazno. Dobre in plemenite stvari običajno ne dvigajo prahu. Vsakdo je pomemben in velik v Gospodovih očeh. S slehernim človekom ima Gospod načrt, ki ga tekom življenja odkrivamo in smo povabljeni, da ga uresničujemo.

Pomislimo danes na očete in matere, na družine, na mlade, ki se pripravljajo na odločitev za zakon. Zahvaljujmo se zanje in prosimo Gospoda, naj na priprošnjo sv. Jožefa varuje družine, da bodo lahko sprejemale novo življenje, otroke vzgajale in jim posredovale živo vero.

V svetopisemskih zapisih sv. Jožef ni nikoli spregovoril. Njegov molk je tako močan, da je spremenil tok zgodovine. Mlad tesar iz Nazareta je imel načrte za življenje. Bog je posegel vmes z nenavadnim dejstvom. Njegova zaročenka je bila določena za mater Odrešenika sveta. Jožef je najprej dvomil. Po premisleku in po Božjem navdihu je sprejel, da postane del te zgodbe.

To se dogaja tudi nam. V življenju vedno ne dosežemo tistega, kar smo si sami želeli! Ne namenja nam vedno tega, kar si želimo. Soočeni smo z nepričakovanim, lahko se upremo ali krivimo Boga in se zapremo vase. To se je zgodilo Jožefu v najdaljši noči njegovega življenja. Angel ga je v sanjah pomiril. Kar se bo zgodilo, je v Božjem načrtu. Naj se ne boji.

Naj tudi nam Gospod v težkih trenutkih pošlje navdihe in milost, da se bomo v vsaki situaciji znali prav odločiti in da bomo po njegovem zgledu tudi mi sodelavci pri Božjem načrtu za nas in življenje sveta.

Lik sv. Jožefa nas spominja na nepogrešljivo držo poslušanja, ki je pomembna še posebej v trenutkih težav in preizkušenj. Pomembne stvari se zgodijo v tihoti. Zanje si je treba vzeti čas. Odločitev zahteva tehtanje in premislek. Božji duh navdihuje naše misli in podpira odločitve. Prisluhnimo mu!

Ob svetem Jožefu se lahko učimo, kako je znal varovati blaženo Devico Marijo in njenega Sina Jezusa. Vloga varuha je zanj značilna, prav tako vzor vzgojitelja, ki varuje in spremlja Jezusa. Poleg tega je Jožef Jezusa vzgajal za poslušanje Svetega pisma, zlasti tako, da ga je ob sobotah spremljal v sinagogo v Nazaretu.

Matejev evangeljski odlomek izpostavi, da je bil pravičen. Pravični so bili tisti, ki so se držali vseh zakonov in pravil, ki jih vsebujejo knjige Postave. On gre dlje. Preko zakona. Njegova pravičnost je odraz Božje pravičnosti. Po veljavnih zakonih bi moral zaročenko zaradi nosečnosti odpustiti, on pa jo je sprejel k sebi.

Tudi njegovo soglasje je tako kot Marijino zahtevalo pokorščino duha in volje. Jožef je verjel, kar je rekel Bog; storil je, kar je rekel Bog. Njegova poklicanost je bila, da je Jezusu dal vse, kar lahko da človeški oče: ljubezen, zaščito, ime, dom. Jožef prisluhne, razume in sprejme Božji načrt, izpostavi evangelist Matej. Je podoba vernika, ki je odprt za Božji načrt in svojega prilagodi Božjemu.

Prosimo sv. Jožefa, naj nam pomaga poslušati in razumeti evangelij in ga uresničevati, da bomo tudi mi vsak dan lahko odkrivali in izpolnjevali voljo našega Očeta, ki je v nebesih. Tudi nam veljajo angelove besede, namenjene Jožefu: Ne boj se!

Amen.