V Sloveniji bodo v ponedeljek, 17. in v torek, 18. decembra 2012, na obisku relikvije[1] sv. Bernardke Lurške. Srečanje s svetnico, ki je verujočim blizu zaradi lurških prikazovanj, v letu vere vabi k večji poslušnosti Božjemu klicu in bolj doslednemu življenju po evangeliju.
Spored ustanov, v katerih bodo potekale molitve in bogoslužja ob relikvijah:
Ponedeljek, 17. december 2012
08.00 – prihod relikvij v kapelo Marijinih sester na Dobrovi pri Ljubljani
08.30–11.00 – relikvije v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja
11.30–12.30 – relikvije v kapeli Marijinih sester v Štepanji vasi v Ljubljani
13.00–14.00 – relikvije v kapeli Doma sv. Katarine v Mengšu
15.00–16.00 – relikvije v kapeli doma sv. Jožefa v Celju
17.30 – relikvije v župniji sv. Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani
Mašo ob 18.00 bo ob somaševanju duhovnikov daroval upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. Po maši bo molitveno bdenje, ki bo potekalo do torka, 18. decembra 2012, do 6.00.
Torek, 18. december 2012
07.30–09.30 – relikvije pri frančiškanih v cerkvi sv. Lenarta v Novem mestu
10.00–10.30 – relikvije v kapeli bolnišnice v Novem mestu
10.45–12.00 – relikvije v domu starejših v Šmihelu pri Novem mestu
13.00–14.00 – relikvije v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku
15.30–17.00 – relikvije v kapeli Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča
17.30–18.30 – relikvije v kapeli Onkološkega inštituta v Ljubljani
18.45–20.15 – relikvije v kapeli UKC
20.30–23.00 – relikvije v Marijini kapeli pri sv. Jožefu v Ljubljani.
Dodatne informacije dobite pri gospodu Miru Šlibar na GSM: 031/613–378 ali po e-pošti na naslovu: [email protected].
[1] Relikvije so posmrtni ostanki svetnikov ali njihovih osebnih predmetov. Njihovo češčenje je razširjeno tako med katoličani kot med pravoslavnimi, poznajo pa jih tudi v nekaterih drugih verstvih (npr. v budizmu). Običajno jih shranjujejo v posebej okrašene skrinjice, ki se imenujejo relikviariji. Relikvije so vernikom v pomoč, da se ob njih lažje duhovno zbližajo z občestvom svetnikov in preko njih z Bogom, ki je za ljudi vir svetosti.
Relikviarij je posoda ali skrinjica za shranjevanje relikvij svetnikov. Njegov glavni namen je shranjevanje svetih relikvij oziroma posmrtnih ostankov svetnikov za javno ali zasebno češčenje vernikov, ki se ob njih obračajo na svetnika za priprošnjo ali tudi za njegovo čudežno posredovanje.
Njihova uporaba se je razširila v 4. st. po Kr. Z zunanjo obliko, ki je umetniško oblikovana, spominjajo na vsebovano relikvijo (križ, kost, lobanja, zobje …). Običajno so izdelani iz dragocenih kovin oz. so z njimi prevlečeni, okrašeni pa so lahko tudi z dragimi kamni in z drugimi dragocenostmi. Relikviariji so postavljeni v javno češčenje ob godovnem dnevu svetnika ali ob drugih prazničnih priložnostih.
Prvi relikviariji so bili izdelani preprosto in so spominjali na lesene skrinjice. Z namenom, da bi vernikom približali vsebovane podobe, so jih v visokem srednjem veku začeli oblikovati v steklene kapsule, prozorne posode ali okrašene skrinje iz dragocenih kovin. Z razvojem umetnostnih slogov so tudi relikviariji postali umetniške mojstrovine zlatarske obrti.
