Izraza »redovnica« in »redovnik« se v besedilu uporabljata enakovredno za vse člane skupnosti (večne ali začasne zaobljube, kandidati, postulanti, novinci, ponovinci itd.). 

Splošno o redovnih skupnostih
V šestih škofijah Cerkve na Slovenskem deluje 32 redovnih skupnosti ali ustanov z novo obliko Bogu posvečenega življenja. V letu 2018 je bilo v Sloveniji 461 redovnic in 295 redovnikov (26 redovnih bratov ter 269 redovnikov duhovnikov). Nekateri pripadajo drugim provincam ali slovenske province vključujejo osebe na ozemlju drugih držav.

Najstarejša redovna skupnost na slovenskem ozemlju so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo kartuzijani (1160), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702).

Osebe
Najštevilčnejša redovna skupnost so sestre usmiljenke (HKL) z 88 članicami, sledijo don Boskovi salezijanci (SDB) z 78 člani, šolske sestre (ŠSFKK) s 74 članicami, bratje frančiškani (OFM) z 69 člani ter Marijine sestre čudodelne svetinje (MS) s 53 članicami. Po članstvu najmanjši skupnosti s tremi člani sta Duhovna družina Delo (FSO) in Mala Frančiškova družina (MFD).

V podatkih, ki so jih posredovale redovne skupnosti, smo analizirali tudi gibanje novih članov. Leta 2007 je bilo v Sloveniji 96 mladih redovnic in redovnikov, leta 2017 pa 52. Gibanje redovnega podmladka v analiziranem obdobju lahko razdelimo na dva dela, pri čemer opazimo, da je bilo prelomno leto 2009. Do tedaj je namreč število mladih redovnic in redovnikov stalno naraščalo do števila 98, nato je sledil padec, ki traja še danes. Izjema je leto 2015, ko lahko zaznamo manjše povečanje glede na trend prejšnjih let. Tudi k tem vrednostim bi bilo treba prišteti tiste kandidate za redovništvo, ki niso zajeti v posredovani statistiki.

V slovenskih redovnih skupnostih je vse več zaposlenih laikov; število zaposlenih zunanjih sodelavcev laikov v samostanih se je namreč povečalo s 139 leta 2007 na 293 v letu 2017. Število redovnic in redovnikov, ki so zaposleni v službah za nedoločen čas, se je znižalo s 124 leta 2007 na 94 v letu 2017. S tem je povezano tudi vprašanje gmotnega položaja redovnih družin, saj nove zunanje zaposlitve pomenijo višje izdatke, odsotnost zaposlitve članov reda pa niža prihodke samostana.

V obdobju 2007–2017 je slovenske redovne družine zapustilo 326 članov: 266 je pokojnih, 60 jih je izstopilo iz reda. Največ izstopov lahko opazimo med letoma 2007 in 2009 ter med 2011 in 2014. Največ umrlih članov reda je bilo pri sestrah usmiljenkah (75), šolskih sestrah (62) ter Marijinih sestrah (31).

Največji upad v članstvu redovnih skupnosti zaznavamo pri redovnicah. Leta 2015 se je prvič zgodilo, da je število redovnic v Sloveniji padlo pod 500. Od leta 1974, ko jih je bilo v Sloveniji 984,[2] do leta 2015, ko jih je bilo 498, se je njihovo število prepolovilo. Zmanjševanje števila redovnic je evropski pojav, ki je zajel vse države stare celine, razen Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Estonije, Gruzije, Latvije, Makedonije in San Marina. V letih 2006–2013 se je zmanjšalo število članic ženskih redov tudi v sosednjih državah: v Avstriji -12,5 %, Italiji -14,6 %, Madžarski -27 %, Hrvaški -9 %, Nemčiji -20 % in Češki -27 %.

Člani reda

Stavbe
Z zmanjševanjem števila redovnic in redovnikov se zmanjšuje tudi število samostanov, ki jih potrebujejo za bivanje in delovanje. V obdobju 2007–2017 se je število stavb v lasti slovenskih redovnih družin znižalo s 113 na 99. Prav tako se je povečalo število drugih ustanov (npr. domov za ostarele): v letu 2017 s 3 na 7. Pri tem je zanimivo, da je do največje odtujitve stavb prišlo med letoma 2014 in 2015. V tem obdobju se je prepolovilo tudi število t. i. drugih ustanov, ki je sicer skozi leta nenehno naraščalo.

Kulturna dediščina
Slovenski redovi imajo v lasti 81 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3). Večinoma gre za samostane ali cerkve, najdemo pa tudi muzeje in knjižnice. Iz odgovorov, ki smo jih prejeli na vprašalnik za zbiranje podatkov, je razvidno, da imajo trije redovi osebo, ki se posebej ukvarja s kulturno dediščino, kot so npr. arhivar, knjižničar ali kustos.

Kontaktni podatki redovnih skupnosti

Konferenca redovnih ustanov Slovenije
Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/433-53-23
Spletna stran: www.korus.rkc.si
E-pošta: [email protected]

Ženske redovne skupnosti

Hčere Marije Pomočnice
Rakovniška ulica 21
1000 Ljubljana

Marijine sestre 
Hrenova ulica 10
1000 Ljubljana 

Skupnost Loyola
Apnenik 6
8310 Šentjernej

Sestre svetega Križa
Mala Loka 8
1230 Domžale

Klarise
Samostanska pot 51
3331 Nazarje

Karmeličanke
Sora 20
1215 Medvode

Frančiškanke Brezmadežnega spočetja
Ulica Pohorskega bataljona 32
2310 Slovenska Bistrica

Hčere krščanske ljubezni – usmiljenke 
Pod bregom 22, Šentjakob
1000 Ljubljana Črnuče

Marijine sestre
Mekinčeva ulica 12
1000 Ljubljana

Šolske sestre de Notre Dame
Šišenska cesta 56
1000 Ljubljana

Sestre križniškega reda
Trg Jakoba Babiča 3
9240 Ljutomer

Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja
Strmi pot 4
1000 Ljubljana

Uršulinke
Pustovrhova ulica 11
1000 Ljubljana

Zagrebške usmiljenke
Šutna 16
1241 Kamnik

Mala Frančiškova družina
Černetova ulica 17
1000 Ljubljana

Družina Kristusa Odrešenika
Šmartinska cesta 6
1000 Ljubljana

Inštitut frančiškank Marijinih misijonark
Mirje 7
1000 Ljubljana 

Misijonarke ljubezni
Kališnikov trg 7
1131 Ljubljana

Don Boskove prostovoljke
Dragonijeva ulica 6
2000 Maribor

Karmeličanke
Sora 20
1215 Medvode

Karmeličanke
Rogovila 1
8216 Mirna Peč

Inštitut manjših sester Marije Brezmadežne 
Sveta gora 2
5250 Solkan

Dominikanke sv. Katarine Sienske 
Petrovče 211
3301 Petrovče

Moške redovne skupnosti

Dominikanci
Savinjska cesta 9
3310 Žalec