O korenina Jesejeva, ki si v znamenje ljudstvom in pred teboj bodo umolknili kralji in te narodi molili: pridi in nas reši, nikar več ne odlašaj.

Po Mojzesu in izhodu iz Egipta sedaj prihajamo k sporočilu prerokov, zlasti Izaija. Odpev je odmev na Izaijeve besede: »Tisti dan bo Jesejeva korenina stala kot znamenje za ljudstva, njo bodo iskali narodi in njeno bivališče bo slavno« (Iz 11,10). 

A ta prerokba vsebuje še drugo napoved istega preroka. Gre za trpečega Gospodovega služabnika, ki bo zaradi trpljenja nečloveško iznakažen, a se bo povzdignil in bo silno vzvišen in kralji si bodo zatisnili usta pred njim. Vse prerokbe se izpolnijo v Jezusu, Marijinem sinu, Davidovem sinu, kakor je pogosto poimenovan v evangelijih. Jesejev sin je bil kralj David. Mariji pa je angel povedal, da bo Bog Jezusu dal prestol njegovega očeta Davida in njegovemu kraljestvu ne bo konca.

Odpev zaključuje hrepeneča prošnja: pridi in nas reši, nikar več ne odlašaj. Kot odmev preroka Habakuka, ki pravi: »Če odlaša, le čakaj, kajti zagotovo pride.« A vsi vemo, da je čakati težko. Težko čakamo rešitev iz stiske, težko čakamo izpolnitev obljube. Pridružimo se Mariji, ki je Mati, ki čaka – čaka na rojstvo, čaka v odraščanju, čaka v času javnega delovanja, čaka pod križem, čaka po pokopu, čaka v dvorani zadnje večerje. In vse življenje se ji je spreminjalo v razodevanje skrivnosti. Kralja, ki prihaja, pridite molimo.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK