O, Modrost,  ki si izšla iz ust Najvišjega, ki segaš od kraja do kraja ter krepko in blago vse urejaš: pridi in uči nas pota razumnosti.

Prva antifona govori o Modrosti. Ta je izšla iz ust Najvišjega. Misel najdemo v Sirahovi knjigi. To je prva beseda, ki jo modrost izreče v svojem dolgem govoru, in se nanaša na ustvarjalno Božjo Besedo, po kateri je bilo vse ustvarjeno.

Modrost torej izhaja iz Boga, v Knjigi modrosti pa je rečeno, da se modrost mogočno razprostira od konca do konca in vsemu dobrotno vlada. Modrost je trajno navzoča na svetu, zanjo pa sta značilni trdnost in blagost. V modrosti je jasnost in milina. 

Na koncu kratkega govora v Knjigi pregovorov, v katerem vse povabi na gostijo, pa modrost pravi: »hodite po poti razumnosti.« Ključno sporočilo oziroma povabilo te prve antifone je prav ta zadnja misel: hoditi po poti razumnosti. Razumnosti se moramo naučiti. Pa ne kjerkoli in ne pri komer koli, ki se nam ponuja za učitelja. Razumnosti se moramo učiti pri Modrosti sami, kakor nam daje zgled Marijina hvalnica, ki sicer nikjer ne omenja modrosti, a vendar je polna občudovanja njenih mogočnih del. Tudi mi se od nje učimo pota razumnosti.

Kralja, ki prihaja - pridite molimo!

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK