Odločitev za svetovni dan starih staršev in starejših je prišla v času, ki ga v zadnjih mesecih v vseh delih sveta zaznamujeta pandemija in trpljenje naših starejših generacij. Poročanje o tem, da so ostareli morali umirati sami in nato niso bili deležni pogreba, so Cerkvi povzročali veliko bolečino.

To je eden od križev našega časa, ki so se ga na križevem potu s papežem letos na veliki petek upravičeno spomnili: »Ljudje so skočili iz reševalnega vozila oblečeni kot astronavti, v zaščitnih oblačilih, rokavicah, maskah in z obraznimi ščitniki. Odpeljali so mojega dedka, ki je težko dihal. Takrat sem ga videl zadnjikrat. Nekaj ​​dni kasneje je umrl v bolnišnici. Kako osamljenega se je moral počutiti. Nisem mogel biti ob njem, da bi se poslovil od njega in ga tolažil«.[1]

Ko ne moremo biti blizu tistim, ki trpijo, je to v nasprotju s krščanskim klicem k izražanju sočutja. Ta svetovni dan je priložnost za potrditev dejstva, da Cerkev nikoli ne sme biti oddaljena od tistih, ki nosijo križ. Tema, ki jo je izbral sveti oče, »Jaz sem vedno z vami«, jasno izraža, da si v času pandemije in v boljših časih, ki bodo sledili, vsaka cerkvena skupnost želi vedno biti s starejšimi.

Pred dobrim letom dni, ko je bil prvi val pandemije na vrhuncu, so v Dikasteriju za laike, družino in življenje zapisali: »Kot posamezniki in kot krajevne Cerkve lahko veliko storimo za ostarele: molimo zanje, ozdravljamo bolezen osamljenosti, sprožimo mreže solidarnostni in še veliko več. Ob dejstvu, da je starejša generacija tako močno prizadeta, imamo skupno odgovornost.«[2] Ko se bo nevihta pomirila, mora ta naloga postati del običajne razsežnosti v življenju župnij in celotne Cerkve. Vsakoletno praznovanje dneva, posvečenega ostarelim, je vključevanje pozornosti do šibkih starejših v običajno strukturo našega pastoralnega dela.

Ne moremo reči, da je skrb za ostarele, ki jo kaže papež Frančišek, nekaj novega. Zadnji papeži so ostarelim namenjali podobno pozornost in jih nagovarjali z besedami modrosti in človeške topline.[3] Papež Frančišek je v svojem pontifikatu dokazoval svojo duhovno bližino ostarelim, kar je treba brati v luči ekleziologije, ki je značilna zanj. Tako kot druga področja, ki niso bila vedno deležne ustrezne pastoralne skrbi, imajo tudi starejši ljudje natančno poslanstvo, da Božje ljudstvo izpopolnjujejo v svetosti. Papež Frančišek opredeljuje njihovo nalogo, ki je v tem, da ohranjajo spomine pri življenju in prenašajo vero na mlajše generacije, kar pa je še pomembnejše, meni, da so pomemben sestavni del katoliških laikov. Niso zgolj »uporabniki« Cerkve, ampak so tudi spremljevalci na poti. Zato ta svetovni dan ni priložnost za pripravo dokumenta o starosti, temveč je sporočilo, namenjeno ostarelim, v katerem jih sveti oče prosi, naj delijo odgovornost za pot Cerkve v prihodnosti in sodelujejo pri gradnji sveta po pandemiji. To je novost, ki se sklada s sinodalno perspektivo, ki jo zagovarja papež Frančišek. Po njegovem mnenju so starejši ljudje del »vseh krščenih, ki so predmet sensus fidei – nezmotno – in credendo.[4] Ta perspektiva nam kaže, kako pomembno je zagotoviti boljšo pastoralno skrb za generacijo, na katero smo pogosto pozabljali, predvsem zato, ker radi mislimo, da so ostareli že evangelizirani.

Ta prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih obhajamo sredi leta, ki ga je sveti oče posvetil družini, ob peti obletnici apostolske spodbude Radost ljubezni. To je namerna izbira, ki izhaja iz zavedanja, da starejši – vsi starejši, tudi tisti, ki niso stari starši – potrebujejo družinsko okolje, v katerem lahko živijo, in da se morajo družine zavedati vloge, ki jo imajo njihovi starejši člani. V globaliziranem svetu odnos med ostarelimi in družinami ni več samoumeven, nasprotno, nenehno se postavlja pod vprašaj. To je trend, ki ima različne konotacije glede na geografski in kulturni kontekst, vendar obstajajo nekatere ponavljajoče se značilnosti, ki kažejo na to, da lahko med starejšimi in družino poteka kriza, znamenje časa, ki ga je treba upoštevati. Družinsko pastoralno delo, ki se pogosto ukvarja le z odnosi v parih in odnosi med starši in otroki, se težko osredotoči na odnos med ostarelimi starši in odraslimi otroki ter med starimi starši in vnuki.

O tem je papež jasno napisal v okrožnici Vsi smo bratje. Rekel je: »Videli smo, kaj se je v nekaterih predelih sveta dogajalo s starejšimi zaradi koronavirusa. Ne bi smeli tako umirati. A dejansko jih je nekaj podobnega doletelo tudi ob vročinskih valovih in drugih okoliščinah: bili so okrutno zavrženi. Ne zavedamo se, da se s potiskanjem starejših v osamo in s prelaganjem na ramena drugih, brez primernega in skrbnega spremljanja družine, pohablja in siromaši družina sama. Poleg tega ostajajo mladi brez nujno potrebnega stika s svojimi koreninami in z modrostjo, ki je sami od sebe ne morejo doseči.« (FT 19). To so pomembne besede, ki jih je treba znova priklicati v zavest. Lahko nam pomagajo razmisliti o dolgu, ki ga imajo družine – in družinska pastorala – do generacije, ki je v nekaterih pogledih padla v pozabo.

Ta zapleteni scenarij (pandemija, iskanje nove vodilne vloge ostarelih in kriza v družinskih odnosih) je poleg tega, da je treba ljudem pomagati, da se izognejo malodušju in potrtosti, pripeljal Cerkev do tega, da je izbrala preprost način postavljanja na skupno pot in negovanja solidarnosti: praznovanje. Ostareli in mladi skupaj: starši in otroci; stari starši in vnuki; ljudje, ki morda ne pripadajo isti družini. Cerkev se zaveda potrebe po spravi med generacijami in težav, s katerimi se srečujejo ostareli, vendar krivda ni vezana na nikogaršnje napake. Izbrana je bila pot skupnega veselega praznovanja.

Kot vidimo v priliki o izgubljenem sinu in usmiljenem očetu, lahko praznovanja premagajo razdore, ki so povzročili brazgotine v družini. Sinu se je oče najbrž zdel star in blizu smrti, zato je prosil za dediščino, ki jo je nato zapravil. Oče ga je sprejel nazaj in mu odpustil, zato se je sin z ostarelim očetom in tudi sam s seboj spravil. Vse to so obeležili s praznovanjem, na katerem so se vsi zbrali. Usmiljeni oče se zaveda težav, izdaje in nedorečenega, a se kljub temu odloči za praznovanje. To je zato, ker nam samo veselje evangelija napolni srce in nas odreši »greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti« (VE 1). Veselje evangelija je osnova, na kateri lahko gradimo obnovljene odnose med generacijami, in zahvaljujoč modrosti, ki jo izkazujejo ostareli, je tudi skala, na kateri lahko gradimo naše družbe po pandemiji.

Zato si želimo, da bi praznovanje prvega svetovnega dneva starih staršev in ostarelih doživeli kot praznovanje, ki vključuje vse generacije. Ne gre samo za srečo, temveč za veselje, ki se rodi iz vedenja, da je Gospod blizu življenja tako ostarelih kot mladih, saj je Bog vedno z nami.

Veliko pastoralnih orodij lahko konkretno izrazi našo pastoralno skrb za starejše ljudi. V ta namen bi bilo koristno sklicevati se na dokument o starejših, ki ga je pred leti objavil Papeški svet za laike.[5] Vsebuje obsežen razmislek o pomenu in vrednosti starosti in daje konkretne pastoralne predloge, ki so tudi danes enako veljavni in ustrezni. Med številnimi načini, ki krajevnim cerkvam in posameznikom omogočajo, da so blizu starejšim, bi radi predlagali enega, ki je preprost za izvedbo in zelo učinkovit, to je obiskovanje starejših. To je otipljivo znamenje Cerkve, ki gre naprej. Obiskovanje izhaja iz izročila in z njim izkazujemo sočutje, tudi do tistih, ki so bolni, ali v zaporu. Danes se zdi, da moramo dobro znanem seznamu sedmih del usmiljenja dodati še 'delo' obiskovanja starejših, ki so sami. Odločitev Apostolske penitenzierie, da podeli popolni odpustek tistim, ki to izvajajo, še poudarja njeno nujnost.

Tu bi radi ponudili tudi različne druge ideje, kako praznovati ta svetovni dan. Vsaka župnija ali cerkvena skupnost bi lahko ob tem svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih obhajala mašo v spomin na ostarele v svoji skupnosti, ki so umrli zaradi Covida-19; prosite mlade, naj obiščejo babice in dedke, še posebej starejše, ki so sami, da jim predajo sporočilo svetega očeta. Poleg tega, kar smo predlagali, smo prepričani, da bo vsaka cerkvena skupnost našla najboljši način za praznovanje v svojem posebnem kontekstu.

Naj bo ta svetovni dan starih staršev in ostarelih praznovanje, polno veselja evangelija za vse!

Alexandre Awi Mello, I. Sch.
Tajnik
Dikasterij za laike, družino in življenje

Kard. Kevin Farrell
Prefekt
Dikasterij za laike, družino in življenje

OBISKOVANJE STARIH STARŠEV IN OSTARELIH, KI SO SAMI

·      Prvi svetovni dan starih staršev in ostarelih bomo praznovali v razmerah, v katerih v mnogih državah še vedno ne bo mogoče, da bi starejši fizično obiskali mašo.

·      Da bi sporočilo bližine in tolažbe na ta svetovni dan prišlo do vseh – tudi do tistih, ki so najbolj odmaknjeni – prosímo ljudi, naj v svoji skupnosti obiščejo stare starše in ostarele, ki živijo sami, ter jim prenesejo sporočilo svetega očeta.

·      Obisk je oprijemljiv znak pomoči Cerkve. V času socialne distance zaradi pandemije obisk pokaže, da smo lahko blizu starejšim, hkrati pa še vedno upoštevati varnostne ukrepe.

·      Obisk je osebna izbira, da vstanemo in se v naglici odpravimo k drugim (prim. Lk 1,39), tako kot je to storila Marija, ko je obiskala svojo ostarelo sestrično Elizabeto.

·      Obisk je priložnost, da vnuk reče babici in dedku, ali mlad človek ostarelemu, ki ga obišče, reče: »Jaz sem vedno sem z vami«.

·      Obisk je lahko priložnost, da prinesete darilo, na primer rožo, in skupaj preberete molitev ob svetovnem dnevu.

·      Obisk je lahko tudi priložnost, da se ostarelim, zlasti tistim, ki že dlje časa niso zapustili domov, ponudi priložnost za prejem zakramentov sprave in evharistije.

·      Obisk ostarelega, ki živi sam, je eden od načinov za pridobitev popolnega odpustka, podeljenega ob tem svetovnem dnevu.

·      Kjer nujni zdravstveni ukrepi še vedno onemogočajo osebni obisk, lahko v ljubezni z domišljijo ugotovite, kako po telefonu ali družabnih medijih doseči osamljene ostarele.

·      Sporočilo o svetovnem dnevu lahko delite tudi z objavljanjem fotografij obiskov na družbenih omrežjih z oznako #IamWithYouAlways.

PRIPRAVLJANJE SVETOVNEGA DNE Z OSTARELIMI

·      Starejši so glavna ciljna skupina dejavnosti tega dneva. Sporočilo svetega očeta je namenjeno njim.

·      Pomembno je zagotoviti, da se čim več starejših osebno udeleži nedeljskega bogoslužja, ki se bo obhajalo ob tem svetovnem dnevu.

·      Ostarele iz župnije ali cerkvene skupine lahko povabite na razmišljanje o papeževem sporočilu za njihov svetovni dan. Natisnjeno različico lahko razdelite vsem navzočim, video sporočilo pa si lahko ogledate skupaj.

·      Vsak, ki obišče ostarele, ki živijo sami, lahko besede sporočila izroči tistim, ki se ne morejo udeležiti srečanj.

·      Vsem babicam in dedkom ter ostarelim, ki jih boste dosegli ob njihovem svetovnem dnevu, lahko izročite molitvene namene svetega očeta ter posebne namene njihove lastne skupnosti.

PRIPRAVLJANJE SVETOVNEGA DNE Z MLADIMI

·      Nekaj tednov pred svetovnim dnevom lahko skličete mlade iz svoje skupnosti, da jim vse pojasnite in poskrbite, da bodo z obiski dosegli čim več ostarelih.

·      Podobno se lahko po praznovanju srečate z mladimi, da vam bodo zaupali svoje odzive na obiske.

·      Mladi lahko organizirajo družabne kampanje za širjenje informacij o svetovnem dnevu z uporabo oznake #IamWithYouAlways.

SPOMIN NA OSTARELE, KI SO UMRLI ZARADI COVID-19

·      Med evharističnim praznovanjem ob svetovnem dnevu ali ob posebno določenem času lahko posvetite nekaj trenutkov spominu na ostarele v župniji ali skupnosti, ki so umrli zaradi pandemije, in zlasti tiste, za katere ni bilo mogoče opraviti pogreba.

·      Ena od možnosti je tudi, da preberete imena ostarelih po prošnjah vernikov in prižgete svečo za vsakogar, ki se ga želite spominjati.

POPOLNI ODPUSTEK

·      Apostolska penitenzieria je 13. maja objavila odlok o popolnem odpustku ob svetovnem dnevu starih staršev in ostarelih.

·      Ostareli lahko dobijo odpustek z udeležbo pri eni od maš, ki se bodo praznovale ob tem svetovnem dnevu.

·      Glede na to, da nujne zdravstvene razmere še trajajo, in dejstvo, da nekateri starejši zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo osebno obiskovati maš, se odpustek podeli tudi tistim, ki se bodo maše udeležili prek televizije, radia ali interneta.

·      Odpustek se podeli tudi vsem, ki na ta svetovni dan opravijo 'delo usmiljenja' in obiščejo ostarelega, ki je sam.

·      Kjer javne oblasti izrecno prepovedujejo osebne obiske, da bi se izognili okužbi, je odpustek mogoče dobiti tudi na virtualnem srečanju.