Pridiga soboškega škofa msgr. Petra Štumpfa: »Velike reči mi je storil Mogočni« (Lk 1, 49)

Spoštovani ordinarij ljubljanske nadškofije in predsednik Slovenske škofovske konference nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, nad(škofje) in stiški opat p. Janez Novak, tajnik nunciature msgr. Daniele Liessi, duhovniki, diakoni, bogoslovci, bratje cistercijani in drugi redovniki, sestre redovnice, evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak, gostja Stične mladih gospa Ania Goledzinowska; spoštovani vsi, ki imate radi Stično mladih in ste z nami tudi preko valov Radia Ognjišče

Danes utripa srce Cerkve na Slovenskem v Stični. V srcu Cerkve se slišijo močni in mladi glasovi molitve, pesmi, glasbe, smeha in pogovorov. Dragi mladi prijatelji! Pozdravljam vas v Jezusu Kristusu! Vaša mladost je mladost Cerkve in Slovenije.

Na majicah letošnje Stične mladih nosite cvet spominčice s koreninami. Ta cvet je podoba Device Marije, ki jo v litanijah imenujemo tudi Roža skrivnostna. Ona je povsem zakoreninjena v Bogu. Danes nam dobri Bog daje v dar svojo Rožo skrivnostno. Cvet te rože ima pet venčnih listov in za nas pomenijo upanje na velike reči, ki nam jih želi storiti Mogočni.

1) Prvi venčni list Rože skrivnostne je papež Frančišek, ki je za 32. svetovni dan mladih napisal poslanico, in nosi naslov radostnega vzklika Device Marije ob obisku starejše sestrične Elizabete: Velike reči mi je storil Mogočni (Lk 1, 49). V poslanici vam papež Frančišek postavlja dve zelo pomenljivi vprašanji: »Na kakšen način 'shranite' v svojem spominu dogodke in izkušnje svojega življenja? In drugo vprašanje: Kako ravnate z dejstvi in podobami, ki so vtisnjene v vaše spomine?« Odgovora na ti dve vprašanji nam pomagata razreševati težke zagate s seboj in z drugimi, v katerih se prej ali slej lahko znajdemo. Da bi si lažje odgovorili, papež Frančišek mladim prihaja naproti z očetovsko naklonjenostjo in pri tem pojasni: »Nekateri med vami, posebej tisti, ki so vas ranile določene življenjske okoliščine, morda želite, da bi 'resetirali' ali izbrisali lastno preteklost, da bi se sklicevali na pravico do pozabe.

Toda rad bi vas spomnil, da ni svetnika brez preteklosti in ne grešnika brez prihodnosti. Biser se rodi zaradi rane v školjki bisernici! Jezus s svojo ljubeznijo zmore ozdraviti naša srca in spremeniti naše rane v resnične bisere. Kakor je dejal sv. Pavel, more Gospod pokazati svojo moč v naši slabotnosti (prim. 2 Kor 12, 9)«.


Škof: Sedaj pa lepo prosim morje, da na obalo Stične naplavi dve ostrigi in raka. (Na oder prideta ostrigi in rak).

Ostriga je potožila drugi ostrigi: »Vse me boli. Počutim se, kakor da bi nosila v sebi železno kroglo. Kaj bo le iz tega?« Druga ostriga se je pobahala: »Sem izvrstnega zdravja; čvrsta in židane volje. Ti boš zaradi te tvoje krogle še umrla, pred mano pa je celo življenje.«

Pogovoru je prisluškoval rak. Sam zase je mrmral: »Neumnica! Sploh ne veš, kaj je to – življenje. Misliš, da so mladost, lepota in zdravje vse. Ona druga sicer trpi, toda v sebi nosi pravi biser.«

Škof: Ponovno prosim morje, da z obale Stične ponese ostrigi in raka nazaj v svoje globine. (Ostrigi in rak odidejo z odra).


Kaj je ta biser, ki je tako čudovit in nam bogati življenje? To je svetost!

Da bi lahko prišli do bisera svetosti, je potrebna tudi žrtev. To je kar težko. Žrtve se bojimo. Papež Frančišek v poslanici mlade spomni, da se Devica Marija ni zaprla v svojo hišo, kjer bi samo sedela na kavču in bi tam premišljevala, kako ji je lepo, da bo postala Božja Mati. Ni zapravljala časa, temveč je šla na pot, dolgo 150 kilometrov, da bi se Elizabeta lahko srečala z Jezusom pod Marijinim srcem in bila deležna Marijine pomoči. Devica Marija najbrž ni šla brez strahu. Toda verovala je, da je Bog njen spremljevalec in njen varuh. Iti na pot, da bi srečali druge in jim povedali, da jih Jezus ima rad - to ni tako preprosto. Najprej je potrebno v sebi premagati strah in predsodke o drugih, ki jih v svojih mislih večkrat nosim kot breme, ki bi ga najraje takoj odložil ali pa celo »resetiral« ali izbrisal. Šele potem, ko premagam predsodke in strah, lahko sebe prepričam, da stopim do drugih.

2) Drugi venčni list Rože skrivnostne je eden največjih prerokov živega Boga, Jeremija, ki sprva ni hotel iti k svojim ljudem in jim povedati, da jih Bog ljubi. Jeremija se je bal, ker je dobro poznal ljudi in njihovo hudobijo. Toda Bog mu je dejal: »Nikar ne govori: deček sem; kajti h komur koli te pošljem, boš šel, in kar koli ti ukažem, boš govoril. Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem« (Jer 1, 7-8). Noben človek se ne rodi slučajno. Bog vsakemu človeku podari življenje z namenom. Vsi smo rojeni za poslanstvo, da bi verovali v Boga in si med seboj pomagali to vero ohraniti in po njej živeti. Pri tem nismo sami. Bog je z nami!

3) Tretji venčni list Rože skrivnostne je apostol Janez, ki vam, dragi mladi, priznava v svojem prvem pismu, da ste močni in je Božja beseda v vas (prim. 1Jn 2, 14). Močni ste, da lahko molite in berete ter premišljujete Sveto pismo. Močni ste, da lahko pri spovedi odložite svoje grehe, ki vam onemogočajo napraviti nove začetke na poti do Jezusa. Močni ste, da se z veseljem udeležujete svete maše, ki pomeni vaše srečanje z Jezusom.

4) Četrti venčni list Rože skrivnostne so trije fatimski pastirčki – sv. Jacinta in sv. Frančišek ter Božja služabnica s. Lucija, ki se jim je pred stotimi leti v Fatimi šestkrat prikazala Devica Marija. To prikazanje se je zgodilo sredi njihovega vsakdanjega opravila – pasli so namreč ovce. Medtem ko so pasli, so fatimski pastirčki tudi molili. Nebesa nam tako sporočajo, da je vsako pošteno delo lahko kraj, kjer nas Bog sreča in nagovarja za velike reči. Ker so fatimski pastirčki znali moliti in delati, so bili sposobni žrtvovanja. Niso se ustrašili naročila Device Marije, naj z molitvijo in s pokoro pripeljejo nazaj k Bogu čim več ljudi. Kdor nič ne moli in nič ne dela, ali pa kdor opravlja nepoštena in slaba dela, je zelo daleč stran od Boga. Fatimski pastirčki so bili otroci molitve in poštenega dela. Zato so v sebi lahko dozoreli biser svetosti, ki že sto let milijone ljudi po vsem svetu nagovarja, naj jih v molitvi in žrtvi posnemajo. Pred Bogom je to opravilo nadvse potrebno za ohranjanje miru v sebi, v drugih in v svetu.  

5) Peti venčni list Rože skrivnostne pa ste vi, dragi mladi prijatelji! V sebi ste sposobni dozoreti čudoviti biser svetosti.

Imate čudovit zgled v slovenskem fantu, blaženem Lojzetu Grozdetu, ki se pred tistimi, ki so sovražili Jezusa, ni bal izpovedati, da pa on Jezusa ljubi. Jezusa v sveti evharistiji je občudoval in častil kot sonce svojega življenja. Nikar se ne prepustite skušnjavi, da bi zavidali tistim, ki jim je lepo na kavču in se iz kavča ne dajo premakniti. Ne bodite jim nevoščljivi zaradi njihovega udobja. Čeprav se zdijo njihovi biseri zelo lepi, so to umetni biseri, ki niso trajni in nimajo vrednosti. Jezus vam ponuja resnične in trajne bisere iskrenosti in pristnosti. Ko molite zase, molite tudi za druge. Ko delate zase, delajte tudi za druge. V sebi boste poplavljeni od ljubezni, in jo boste občutili kot veliko reč, ki vam jo je storil Mogočni.

Če kdo od vas, ki je že končal srednjo šolo, in v sebi tako močno čuti Jezusovo ljubezen, da premišljuje ali bi postal duhovnik ali da bi stopil na pot redovništva, mu tukaj v Stični s tega mesta povem, da ga Jezus zagotovo kliče! V sebi namreč nosi biser duhovnega poklica. Vsako odlašanje hrepeni po kavču. Ne obotavljaj se potrkati na vrata bogoslovja ali samostana, oziroma redovne skupnosti ter prositi za sprejem. Spoznal in okusil boš velike reči, ki ti jih namerava storiti Mogočni. Duhovni poklici so korenine tudi slovenskega naroda. Brez teh korenin se narod izsuši. Slovenski narod potrebuje nove duhovne poklice, da bi lahko živel.

Dragi mladi prijatelji! Molite in se ne ogibajte žrtev za nove duhovne poklice. Papež Frančišek vas spodbuja, da gojite zaupen in prijateljski odnos z Devico Marijo ter ji izročate veselje, negotovosti in skrbi. Papež vam zagotavlja, da vam ne bo žal! Dovolite mi, da se v imenu sobratov nad(škofov) zahvalim biserom Stične mladih: bratom cistercijanom, voditelju Stične mladih - duhovniku Tonetu Česnu in koordinatorki Heleni Nagode, 250. prostovoljcem, animatorjem, voditeljem delavnic, Stična bendu, Anji Goledzinowski; da so z ljubeznijo zavezani mladim; da vztrajajo pri odločitvi: še zmeraj delati za Stično mladih; da pričujejo, kako velike reči jim je storil Mogočni pri delu z mladimi. Hvala vam, naši biseri!

Z vami vsemi, dragi prijatelji Stične, naj bo vedno in povsod Devica Marija – Roža skrivnostna! Amen.

 

msgr. dr. Peter Štumpf,
murskosoboški škof