Papež Frančišek je letošnji mesec oktober s posebno pobudo Krščeni in poslani razglasil za izreden misijonski mesec ob spominu na 100-letnico apostolskega pisma papeža Benedikta XV. o misijonski dejavnosti Maximum illud. S to mašo tu na Sv. Višarjah začenjamo ta misijonski mesec.
G. Matjaža Križnarja, narodnega ravnatelja za misijone v Sloveniji, vse duhovnike in vas, dragi verniki, ki ste danes prišli na ta sveti kraj, prisrčno pozdravljam.
Misijonska razsežnost Cerkve je bistvena sestavina našega dela in našega oznanjevanja. Dve tretjini človeštva še ne ve nič o odrešenju. Kristus vsakega od nas zavezuje in kliče k misijonskemu delu: ene, naj gredo v misijone, druge, naj bomo misijonarji doma z vso odprtostjo, povezanostjo, molitvijo in pomočjo, ki jo potrebujejo naši misijonarji v misijonskih deželah.
Misijonsko poslanstvo dobiva danes nove razsežnosti, ki se kažejo v sodelovanju z različnimi cerkvami in cerkvenimi občestvi: v izmenjavi sodelavcev, medsebojnem pobratenju, duhovni in finančni podpori, v izpeljavi različnih projektov.
Namen vseh pobud, ki vam bodo na voljo v izrednem misijonskem mesecu je, spet prebuditi v vernikih in v ljudeh dobre volje misijonsko zavest, da se bomo z novim zagonom in poletom posvetili misijonskemu poslanstvu. da se ne zmanjša misijonska zavest med nami, ki je v Soveniji že dolgo močna in živa. Ponosni in Bogu hvaležni smo, da je iz našega naroda poklical toliko oznanjevalcev in sodelavcev v Božjem kraljestvu. Gre za našo globoko osebno povezanost v veri, v molitvi, zanimanju in delu za vedno večji razcvet misijonskega poslanstva. Vsi se moramo dati razsvetliti od Božje luči, ki sveti nad nami. Posebno še mladi so poklicani, naj se vključijo v skupno misijonsko odgovornost, ki potrebuje njihovo bogato domišlijo in ustvarjalnost.
Papež Frančišek meni, da so prav misijonarji protagonisti te obletnice, ki daje priložnost za prenovljen misijonski zagon, tako da bi moglo celotno življenje, pastoralni programi, delo in strukture zajemati svež življenjski sok in merila za prenovo misijonskega poslanstva in oznanjevanja evangelija.
Ponovno je treba v tem času poudariti prvenstvo edinstvene misijonske poklicanosti za duhovnike kot za laike, preveriti načine svojega delovanja, pričevanja in služenja, da bi vse postalo še bolj primerno za evangelizacijo sedanjega sveta.
Naše življenje in poslanstvo dobita smisel v Jezusu Kristusu. Nikoli ne bomo prenehali govoriti o Njem. On je luč. On je resnica. On je Kruh, vir žive vode za našo lakoto in žejo. On je Pastir, naš vodnik, naš zgled, naša tolažba in naš brat (pp. Pavel VI.). Ni prave evangelizacije, če ni oznanila o imenu, nauku, življenju, obljubah, o kraljestvu in skrivnosti Jezusa Kristusa, Božjega Sina iz Nazareta (Ap. spodbuda O evangelizaciji današnjega sveta 22).
Bog želi, da bi se vsi ljudje rešili in da bi po služenju Cerkve vsi prišli do spoznanja resnice in doživeli Božje usmiljenje.
Jezus nam pravi: Zakaj ostajate nedejavni, ravnodušni in površni in se ne odločate za spreobrnjenje? Jezus gleda z žalostjo dolgo vrsto brezbrižnih, brezobličnih, plehkih in površnih ljudi, ki so le preveč obrnjeni k tuzemskim dobrinam.
Papež Frančišek pravi, da mora misijonar biti drzna in ustvarjalna oseba.
Treba je premisliti, kakšen cilj imamo pred seboj, potem pa stil in metode delovanja. Vse je treba premisliti v luči Božjega Duha in z Jezusovim pogledom. Jezusov pogled pa je pogled dobrega Pastirja in njegove bližine. Jezusov pogled je spoštljiv pogled ; njegov pogled je pogled vere, sočutja, ganjenosti, je pogled, ki zdravi, osvobaja in tolaži. Jezusov pogled mora narediti misijonarje pogumne in ustvarjalne v iskanju novih poti pri oznanjevanju vesele blagovesti z ljubeznijo in usmiljenjem do vseh. Misijonarji, ki se odlikujejo po gorečnosti in svetosti, so vedno bolj potrebni Cerkvi.
Jezusovo naročilo apostolom in vsej Cerkvi:«Pojdite in učite vse narode, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal« (Mt 28, 19-20), ostaja aktualno v vsakem trenutku in kliče k odgovornosti vse Božje ljudstvo in vsakega od nas.
Vse slovenske misijonarje in misijonarke ter vse druge nosimo v svojih srcih. Podpirajmo jih z molitvijo in z gmotno pomočjo. Z Marijo, Kraljico miru, prosimo za potrebne darove Svetega Duha.
Krščanski poklic nas vseh je vabilo k vedno bolj popolni ljubezni.
Msgr. Metod Pirih
Upokojeni koprski škof
