Zgodovina in namen Večera slovenskih izročil

Danes, ta večer, smo vsi Slovenci in Slovenke, doma in po svetu povabljeni, da pred podobo brezjanske Matere Božje, ki je Kraljica Slovencev, praznujemo večer slovenskih izročil.

Ta večer ima že kar lepo zgodovino. Koordinacijski Odbor za Slovensko udeležbo na 41. mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji leta 1976 je med zaključnimi slovesnostmi, ki jim je predsedoval koprski škof Janez Jenko, podal predlog, ki so ga vsi sprejeli. Takole so zapisali: »Vsako leto, na predvečer praznika Marije iz Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, to je 23. maja zvečer, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes tudi nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo.«

Radio Ognjišče že vrsto let spremlja slovesnosti ob praznovanju večera slovenskih verskih izročil in je tako s svojimi sodelavci postal pravi posrednik slovenskih krščanskih izročil. Zato se vsem voditeljem in sodelavcem Radia Ognjišče prisrčno zahvaljujemo. Pravzaprav je to tudi eden od največjih namenov Radia: posredovati Božje izročilo, ki smo ga prejeli, vsem ljudem v Sloveniji in po vsem svetu; in to vsem generacijam. Poleg tega pa tudi posredovanje vse lepote in bogastva našega narodnega kulturnega izročila. Ko pomislimo na izročilo, vse stvari takoj povežemo s tistimi, ki nam izročajo bogastvo preteklosti: na očete in matere, na naše družine. Ob tej priložnosti pa prav posebno na Božjo Mater Marijo, ki jo imamo vsi za svojo mater in ob njej doživljamo toliko lepih stvari.

Hvaležnost za izročilo

Ko razmišljamo o preteklosti imamo lahko v srcu nostalgično misel, kako smo se imeli včasih; kako je bilo posebej lepo in romantično v naših družinah. Moramo priznati, da je bilo veliko lepega, marsikomu je bilo pa tudi težko. Vendar danes se želimo predvsem spomniti na vse tiste stvari, ki so bogatile versko življenje in zaupanje v Boga, ter povezanost z Božjo Materjo Marijo.

Pomislimo na versko življenje v slovenskih družinah, kako so skoraj iz vseh družin prihajali k nedeljskim in prazničnim svetim mašam in molili.

Pomislimo na redno večerno molitev rožnega venca, ki je ohranjala družino skupaj in jo utrjevala v veri.

Pomislimo na nedeljski popoldanski nauk po župnijah.

Pomislimo na šmarnice v mesecu maju - koliko ljudi je v tej posebni slovenski pobožnosti sodelovalo.

Pomislimo na procesije in romanja.

Pomislimo na razne bratovščine in kongregacije, na razna društva in skupine, kjer so zavzeto sodelovali.

Še bi lahko naštevali in se zahvaljevali za preteklost. Ljudje so to kot dediščino nosili v sebi. Nekateri so to ponesli v svet, kamor jih je vodila pot in s temi vrednotami in dediščino živeli v novih deželah širom po svetu. Drugi so to isto dediščino negovali še naprej v svojih domovih in župnijah po Sloveniji. Obojim se zahvaljujemo, da so z vero in lepoto izročila posvečevali našo deželo in svet.

Izročilo je izredno velik zaklad. Ta zaklad je naša vera in upanje, je naš način krščanskega življenja; ta zaklad je naša kultura v vseh oblikah izražanja lepote. Poglejmo prav na začetke tega verskega izročila: prihaja od Jezusa Kristusa, preko življenja tolikih svetih in dobrih ljudi v zgodovini Cerkve… Kolikšno je to bogastvo! Lahko se čudimo in zahvaljujemo - tako za ljudi iz preteklosti, kot tudi za vse brate in sestre, ki živijo to izročilo danes. Izročilo smo prejeli od drugih; vabljeni smo da ga osvojimo v lastno življenje; in hkrati smo poklicani, da ga posredujemo tudi naprej naslednjim rodovom.

Ko smo pred 21 leti poslušali v Ljubljani v Stožicah papeža svetega Janeza Pavla II, je dejal, da je vera in izročilo velik dar, vendar je potrebno, da se vsaka generacija posebej osebno odloči za Jezusa Kristusa. (Takrat smo namreč ob njegovem obisku praznovali 1250 letnico krščanstva pri nas). Prav je, da smo ponosni na preteklost in vsa velika izročila; potrebno pa je to izročilo tudi posvojiti, vstopiti vanj in ga živeti v vsakdanjem življenju. Če izročilo ni živo in živeto, lahko nastane le lepa tradicija, običaj, kulturna dediščina ali muzej.

Vsebina izročila

Vsebina verskega izročila našega naroda je: Bog nas ljubi in je z nami; prejeli smo Božje otroštvo in smo ljubljeni sinovi in hčere vsemogočnega Boga; z nami je in nas spremlja nebeška Mati Marija; odrešeni smo, imamo vero in upanje; še mnogo drugih vsebin verskega in kulturnega izročila bi še lahko naštevali. Ob Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je prostor vere, zaupanja in molitve, želimo to naše versko izročilo še bolj razumeti in ga utrditi.

Evangelij, ki smo ga danes poslušali o čudežu v Kani Galilejski, nam lepo pokaže na potek izročanja in sprejemanja. Tudi ta evangelij je podarjen kot izročilo. Vabim vas, da vstopimo v evangeljsko dogajanje in se iz njega učimo.

Najprej pomislimo, kako Nebeški Oče pošilja in izroča svojega Sina ljudem (kot pravi drugo berilo).

Jezus izroča učencem in vsem ljudem, kar je prejel od Očeta; besedo življenja in moč od zgoraj.

Jezusova Mati Marija izroča strežnikom svojo izkušnjo poslušnosti in jim pravi: »Kar koli vam reče, storite«!

Strežniki izročijo vodo, ki je postala vino, gostom na gostiji.

Jezus je razodel in izročil ljudem svoje veličastvo….

Pri tem izročanju gremo lahko še naprej. Evangelist Janez je izročil preko evangeljskega poročila ljudem, nam, ta čudež; izročil je Jezusove besede in vse njegove dogodke. Podobno je rekel apostol Pavel: »Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel« (1Kor 15,3). Ob njem lahko pomislimo na množico ljudi, ki so v zgodovini Cerkve izročali te zaklade iz roda v rod: koliko je bilo apostolov, oznanjevalcev, misijonarjev, duhovnikov, katehetov in katehistinj, očetov in mater… Zahvaljujmo se za to dolgo procesijo naših dobrotnikov skozi vso zgodovino, da je moglo to izročilo priti do nas.

Na večer slovenskih krščanskih izročil pa pomislimo tudi na poslanstvo, ki nam ga Gospod daje z zakramentom svete birme. Kot je pošiljal Jezus apostole, da bi izročilo njegove besede in zgleda ponesli po vsem svetu, nagovarja tudi nas. Včasih se zdi, da izročanje tradicije in vere mlajšim rodovom v našem času postaja slabotno. Veliko govorimo o novi evangelizaciji; čutimo veliko potrebo po katehezi otrok v družinah in prenosu krščanskih vrednot na mlajši rod. Dragi bratje in sestre, naj nam Gospod podari modrost in pogum, da bomo znali ob vsakem primernem trenutku pričevati za vero. Občutek, da včasih primanjkuje ali celo zmanjkuje vina na svadbi verskega in kulturnega življenja, naj nas spodbudi k še večjemu zaupanju v Božjo pomoč. V Kani Galilejski je bil Jezus med gosti in tudi Marija je bila povabljena. Onadva sta poskrbela, da ni prišlo do stiske. Tudi z nami je Gospod Jezus, tudi mi imamo Marijo v svoji sredi, ki nam pomaga in ji zaupamo. Izkoristimo te priložnosti in naj Gospod premaga naše skrbi in strahove. Prosimo za čudež - z Marijino vero; za poslušnost in naše sodelovanje po zgledu naše nebeške Matere.

Amen.