Dragi bratje in sestre!
Obhajamo nedeljo Dobrega pastirja. Verjetno vsi ob tem hitro pomislimo na podobo Jezusa, ki nosi ovco na rami, ali hodi sredi med ovcami in jih vodi na pašo. Včasih si predstavljamo Jezusa, ki gre za izgubljeno ovco in jo rešuje iz trnja.
V ozadju današnjega evangelija sta dve izkušnji izvoljenega ljudstva:
- Da je Jahve zares pastir, ki vodi svoje ljudstvo, kot to tako čudovito izrazi 23. psalm: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka…«
- Voditelji izraelskega ljudstva so se tudi imenovali pastirji. A mnogi tega ideala niso uresniči. Bolj so skrbeli zase, kot pa za slabotne, ranjene, izgubljene …
V Jezusu pa podoba Dobrega pastirja dobi svoj pravi in polni pomen. Svojim odnosom do ljudi in s svojim delom odrešenja na križu je dokazal, da je on v resnici Dobri pastir. Tudi najstarejše upodobitve Kristusa, Odrešenika, ki jih najdemo v katakombah, so podoba Jezusa, pastirja z ovco na njegovih ramah.
To kar najbolj preseneti, je Jezusova odločnost in radikalnost. Za svoje ovce je celo pripravljen dati življenje, samo da bi one imele življenje v obilju.
Jezus zelo rad spregovori v prispodobah, ki so vzete iz takratnega vsakdanjega življenja. Ovce smo ljudje, pašnik predstavlja naše vsakdanje življenje - naše delo, obveznosti in naše odnose - Jezus je pastir. Na drugem mestu Jezus tudi pravi, da je on pot, resnica in življenje. Jezus kot pastir nam želi podariti življenje, da bi ga imeli v obilju.
Vse ljudi povezuje temeljno hrepenenje: Nočemo životariti, želimo si živeti! Jezus nam pokaže pot, ki vodi v takšno polno življenje. To življenje je najprej on sam. Ali si upam priznati, da ima Jezus prav? Prav ima zato, ker je on tisti, ki nas neskončno spoštuje, spoštuje našo svobodo in je prišel zato, da nas osvobodi. Njegova pastirska služba pravzaprav v tem, da nam pomaga k resnični svobodi.
To nedeljo lahko razmišljamo tudi o pastirjih, ki danes vodijo naša občestva, o duhovnikih in škofih. Naloga pastirja danes ni lahka, kajti pričakovanja so velika, vsak od nas pa je samo človek in kot tak zaznamovan tudi s slabostmi. Potrebno se je okleniti Kristusa, trpečega in poveličanega, pa to ne samo v besedah, ampak v resnični žrtvi za drugega. Biti pastir, pomeni biti človek za druge, pomeni biti pripravljen služiti.
Današnji evangelij loči med dobrim pastirjem in med najemnikom. Oba opravljata svoje delo. Eden z veseljem, kot svoje poslanstvo, drugi, ker to pač mora.
Dobri pastir je tisti, ki z vsem žarom opravlja svoje delo. Vsako ovco pozna po imenu. Vsaka je zanj dragocena in jo zato hoče obdati s svojo ljubeznijo. Pri dobrem pastirju je v ospredju služenje in darovanje.
Daruje se lahko tisti človek, ki je sam doživel, kaj vse mu je bilo podarjeno. Ni on izbral te poti, na to pot je bil povabljen in je odgovoril na klic.
Današnji evangelij postavlja zrcalo nam škofom, duhovnikom in diakonom, ki nam je zaupana pastirska služba v Cerkvi. Vsak od nas doživlja svojo nedoraslost in nebogljenost.
Papež Frančišek nam vsak dan znova kaže, kakšna naj bi bila pot pastirja. Pastir naj bo blizu tistim, h katerim je poslan in naj jim resnično služi. Po papeževem prepričanju to pomeni, da mora biti vedno živo zavedanje, da nekdo ni škof, duhovnik ali diakon zato, ker je pametnejši, sposobnejši ali boljši od drugih, ampak da je to lahko samo v moči daru ljubezni, ki mu ga je Bog dal za dobro ljudi, h katerim je poslan.
Pastir, o katerem nam Jezus danes govori, je prepričan, da je služba dar Božjega usmiljenja in njegovega srca. Bolj kot se nekdo tega zaveda, več je je v njem ponižnosti in želje po služenju.
Dobri pastir je ljubeči pastir, ki se žrtvuje, izgoreva, služi, tvega. Tudi v težavah, razočaranjih in porazih, ne izgubi poguma, kajti tolažbo išče v domačnosti z Jezusom in prav zaradi te domačnosti lahko v odnose do ljudi in v skupnost vnaša vedenje Dobrega pastirja.
Če je naša služba odgovor na Božjo ljubezen, potem je naše življenje vedno bolj v skladu s podobo Jezusa, pastirja, ki je ljubeči pastir, ki mu ni žal časa, naporov, tveganja, pa tudi nerazumevanja, preizkušnje in razočaranja. Vse to bo namreč razumel, kot del poti do cilja. Ravno v premagovanju ovir se najbolj pokaže prava podoba pastirja. Potrebna je tesna povezanost s Kristusom, Dobrim pastirjem, ki se je daroval na križu, da bi nas odrešil in tako osmislil tudi našo žrtev in naše darovanje za bližnjega. Amen.
Msgr. Alojzij Cvikl DJ,
mariborski nadškof metropolit
