Sporočilo upanja

Dragi bratje v škofovstvu in duhovništvu, odlični predstavniki javnega življenja, dragi tolminski verniki!

Dolga leta sem v srcu hranil skrito željo, da bi obiskal te kraje, ki so bili med prvo svetovno vojno prizorišče velikega trpljenja in ki hočejo biti danes svetilnik miru za novo Evropo in za ves svet.

Ta moja želja se prej ni mogla uresničiti, ker sem v službi Svetega sedeža dolga leta deloval najprej v Latinski Ameriki, potem pa kar šestnajst let v Rimu kot državni tajnik: najprej pri papežu Janezu Pavlu II. in nato zadnje leto pri papežu Benediktu XVI.

Danes pa sem tu, zahvaljujoč se tudi prijaznemu posredovanju slovenske vlade, apostolskega nuncija v Ljubljani in vašega škofa.

Naj vam zaupam, da sem prišel sem tudi zaradi obljube, ki sem jo bil dal svojemu zdaj že pokojnemu očetu Giovanniju, ki mi je pogosto dejal: »Ko ti bo mogoče, pojdi pogledat lepe tolminske kraje, kjer sem bil kot vojak l. 1919 – takoj po koncu prve svetovne vojne – in kjer sem po bližnjih gorah pobral veliko trupel in skupaj z vojaškim kaplanom poskrbel za njihov dostojen pogreb.« Obljubil sem mu, da bom šel, in danes sem vesel, da sem lahko obljubo izpolnil. Tudi on je gotovo vesel, ko me s kakšnega nebeškega okna gleda tukaj med vami in z vami pri molitvi za mir v svetu.

1. Bratski pozdrav

Toda najprej čutim dolžnost, da prav prisrčno pozdravim vaše lepo tolminsko občestvo na čelu z vašim župnikom, ki me je tako prijazno sprejel. Pozdravljam vašega škofa, državnike in predstavnike krajevnih oblasti in društev. V tej vaši lepi cerkvi se počutim kakor v krogu družine, zbrane okrog Gospodovega oltarja.

Prepričan sem, da je takšna tudi vaša zavest, ko se ob prihodu v cerkev čutite med seboj bratje, otroci istega nebeškega Očeta. Saj tudi Jezus pravi: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar« (Mt 5,23–24).

Tako cerkev ni le hiša Božja, ampak tudi hiša ljudi, ki se imajo za otroke istega Očeta v nebesih. Naj bo tudi z vami vedno tako!

2. Božja beseda

Bratje in sestre v Gospodu, Božja beseda, ki je bila oznanjena pri tej večerni sveti maši, je vzeta iz beril jutrišnje enajste nedelje med letom in nam je ponudila močno sporočilo upanja za naše vsakdanje življenje.

V prvem berilu smo slišali besede, ki jih je že pet stoletij pred Kristusom prerok Ezekiel govoril svojemu ljudstvu, ko je bilo iz Jeruzalema izgnano v Babilonijo: Gospod vam je blizu, vrnili se boste na svojo zemljo, znova se boste razcveteli kakor mogočna cedra vaših gora! To je vabilo tudi nam, da bi se vedno – tudi v naših vsakdanjih preizkušnjah – ozirali na Božjo previdnost.

V drugem berilu je apostol Pavel tudi nam sporočil, kar je pisal vernikom v Korintu: vedno naj zaupamo in upiramo svoj pogled v Gospoda, ki nas čaka v večni nebeški domovini.

In končno nam v evangeliju Jezus sam vliva upanje, ko nam govori o notranjem dinamizmu, o moči, ki jo vsebuje seme Božje besede – to seme lahko v nas vzbrsti in raste ter obrodi obilne sadove dobrote, če bomo le odprli svoja srca njegovi milosti.

Če torej povzamem, nas prerok Ezekiel, apostol Pavel in učenik Jezus vabijo k upanju in sicer k tistemu upanju, ki ne razočara, ker je utemeljeno na Božjih obljubah.              

3. Sidro upanja

Dragi Tolminci, vaši kraji so v teku stoletij videli veliko tragedij. Še zlasti v zvezi s prvo svetovno vojno se med vami ohranja žalostni spomin na trpljenje ljudi in narodov, ki bi se bili vendar morali imeti za brate.

Toda zaupanje v Božjo previdnost bi v nas moralo buditi upanje tudi v težkih okoliščinah življenja. Da, v Bogu smemo zaupati, da bo prihodnost človeštva mirnejša.

V rimskih katakombah je upanje ponazorjeno s simbolom sidra. Kakor sidro omogoča ladjam varnost v času postanka in jih zadrži negibne v varnih vodah tudi takrat, ko se vanje zaganjajo vetrovi, tako naj močno krščansko upanje tudi vam zagotavlja trdnost in varnost.

4. Sklep

Dragi tolminski prijatelji, združeni s Kristusom boste zmogli premagati najrazličnejše življenjske težave. Vedno vas bom spremljal s svojo molitvijo, vas izročal Gospodu in priprošnji Njegove matere Marije. V molitvi Pozdravljena, Kraljica jo naslavljamo tudi naše upanje. Naj torej iz nebes posreduje za vas in vaše družine ter še posebej za vse tiste, ki trpijo zaradi kakšnih težkih življenjskih okoliščin. Marija, ti nas podpiraj in dvigaj s svojo materinsko roko, ko skupaj romamo v nebeško domovino. Amen.

kardinal Angelo Sodano