Kardinal Michael Czerny, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju, je ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, ki ga obhajamo 27. septembra, napisal poslanico z naslovom »Ponovni razmislek o turizmu«. V njej je spregovoril o turizmu, ki bi bil bolj pravičen, trajnosten, celosten in bi gojil upanje.

Svetovni dan turizma 2022 je posvečen ponovnemu razmisleku o turizmu. Zdravstvena kriza, ki se je začela konec leta 2019 in se še ni končala, nas je vse postavila pred težave, ki prihajajo od daleč, ter izpostavila nove in nepričakovane težave. Nedvomno nas je presenetila. Turizem je ena izmed dejavnosti, ki jih je ta kriza najbolj prizadela, vendar lahko, paradoksalno, postane eno izmed gibal pri obnovi bolj pravičnega, trajnostnega in celostnega sveta. Zato Cerkev tudi na preporod in obnovo turizma gleda z očmi upanja.

Pravičnejši turizem

Ponovni zagon turizma se lahko sklicuje na načela, ki so navdihnila Svetovni etični kodeks za turizem. Le-ta tovrstno dejavnost med drugim razumeva kot »glavno silo v službi miru ter dejavnik prijateljstva in razumevanja med ljudstvi sveta«, »dejavnik trajnostnega razvoja«, »sredstvo, ki uporablja kulturno dediščino človeštva in prispeva k njeni obogatitvi«, »dejavnost, ki je koristna za države in skupnosti gostiteljice«. To so temeljni elementi za izgradnjo bratstva in družbenega prijateljstva, predvsem pa za služenje celostnemu človeškemu razvoju.

To pomeni – in glede tega je nujno potrebno spremeniti smer ter dokazati, da znamo iz krize, ki je razkrila toliko neenakosti in krivic, izstopiti boljši –, da je potrebno turistično dejavnost izvajati v skladu z načeli pravičnosti in družbene preobrazbe. To se na primer zgodi, če se na vseh ravneh in v vseh državah spoštujejo pravice oseb, ki so zaposlene v tem sektorju, ter če se turizem kot prostočasna in počitniška dejavnost izvaja ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in dostojanstva oseb.1 Pravičnost prav tako pomeni pravično delitev dobička, s čimer se lahko premaga plenilsko logiko, zlasti v zvezi s prebivalstvom in geografskimi območji, ki so posebej izpostavljena številnim krizam, ki pestijo sodobni svet.2

V zvezi s tem želimo izraziti svojo bližino vsem tistim v turističnem sektorju, ki se že ravnajo po pravični vesti in so na gostoljubju zgradili ne le svojo strokovnost, temveč tudi svoje življenje. Ne manjka podjetnikov, ki so pozorni na najranljivejše in na delavce, ki so izpostavljeni izkoriščanju, zlasti na sezonsko osebje, ki opravlja najnižja dela v službi turistov. Vendar pa je treba ponovno opozoriti, da »mnogi delajo v negotovih in včasih nezakonitih razmerah, z nepravičnimi plačili; prisiljeni so v naporno delo, pogosto daleč od družine, izpostavljeni so velikemu tveganju stresa in podrejeni pravilom agresivne konkurenčnosti.«3 Kristjani so pozvani, naj se povežejo z vsemi ženskami in moškimi dobre volje, saj se mora to spremeniti.

Bolj trajnostni turizem

Ponovni zagon pomeni tudi, da ne smemo pozabiti, da je vpliv turizma na okolje zelo pomemben. Prevladujoča paradigma čim večje potrošnje mu lahko hitro in zelo škoduje.4 S pandemijo in trenutno energetsko krizo je postalo bolj očitno, da se je dobro osredotočiti predvsem na turizem na lokalni ravni: da se znamo ozreti okoli sebe, prepoznamo in cenimo zaklade dediščine, kulinarike, folklore in celo duhovnosti, ki jih imajo sosednje regije. Lokalne politike lahko danes temeljito premislimo v smislu gostoljubnosti in kakovosti življenja za sedanje prebivalce, prišleke in najbližje sosede.

Poleg tega je treba na planetarni ravni pretok blaga, potovanje ljudi zaradi turizma in tempo potrošnje vsekakor spremeniti v smeri ustreznega odnosa med človeškimi bitji in stvarstvom. Trajnost turizma se namreč ne meri le z vidika onesnaževanja, temveč tudi z vplivom na biotsko raznovrstnost naravnih in družbenih ekosistemov: potrebna je občutljivost, ki bi konkretno razširila zaščito ekosistemov, da se zagotovi harmonično prehajanje turistov v okoljih, ki ne pripadajo ne njim ne eni sami generaciji. Srednjeročne podnebne spremembe lahko negativno vplivajo na privlačnost številnih tradicionalnih destinacij, pri čemer obstaja nevarnost, da bodo tudi s tega vidika že sicer gospodarsko šibke regije še dodatno kaznovane. Zaščita biotske raznovrstnosti in osuplost nad čudesi stvarstva morata zato sobivati v turizmu, »ki ga je potrebno ponovno premisliti«.

Kardinal Michael Czerny
Prefekt

1 Prim. Video sporočilo papeža Frančiška ob 109. mednarodni konferenci dela, 17. junij 2021.
2 Prim. Kongregacija za nauk vere/Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju, Oeconomicae et Pecuniariae Questiones. 6. januar 2018, št. 4, 8.
3 Prim. Poslanica prefekta Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju ob svetovnem dnevu turizma 2019: »Turizem in delo: boljša prihodnost za vse«, 24. julij 2019.
4 Prim. Okrožnica Laudato si’, št. 18; 203.