Poročilo z 41. letnega srečanja generalnih tajnikov škofovskih konferenc

30.6.2013 Varšava, Poljska CCEE
Tajniki škofovskih konferenc na grobu Jerzyja Popieluszka na Poljskem - vir - CCEE Tajniki škofovskih konferenc na grobu Jerzyja Popieluszka na Poljskem - vir - CCEE

V Varšavi na Poljskem je od četrtka, 27. junija 2013, do nedelje, 30. junija 2013, potekalo 41. letno srečanje generalnih tajnikov evropskih škofovskih konferenc, ki sta ga organizirala Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE)[1] in Poljska škofovska konferenca. Glavna tema srečanja je bila nova evangelizacija v desetletnem obdobju po objavi apostolske spodbude Cerkev v Evropi (2003) [2] v sedanjem kontekstu leta vere[3]. V imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) se je srečanja udeležil generalni tajnik dr. Tadej Strehovec.

Grkokatoliški škof msgr. Virgil Bercea iz Romunije je v analizi razmer v Evropi izpostavil, da so svet vključno z Evropo v zadnjem desetletju zaznamovale različne spremembe, ki niso vedno zaželene, razumljive in logične. Cerkev je v tem kontekstu poklicana biti znamenje Božje navzočnosti, odrešenja in upanja.

Član Finančnega observatorija iz Ženeve v Švici Paul H. Dembinski je izpostavil potrebnost soočenja z današnjimi izzivi, pri čemer ne smemo zadovoljiti le s finančnim pristopom k življenju, na kar sodobni trendi prevečkrat zožijo medčloveške odnose.

Tajnik Španske škofovske konference škof Juan Antonio Martinez Camino je poudaril pomen globljega pogleda na krizo, pri čemer spomnil na besede papeža Benedikta XVI. o tem, da je socialno vprašanje postalo radikalno antropološko vprašanje (prim. okrožnico Ljubezen v resnici, 75).

Evropa je kljub gospodarski in duhovni krizi tudi polna upanja, kar so v poročilih o življenju in poslanstvu Cerkve v okoljih, iz katerih so prihajali, poudarili tajniki.

Radikalno razumevanje nove evangelizacije

Leto vere pomeni spodbudo za dogodke, povezane s poživitvijo vere v vseh deželah Evrope. Tajnik Škofovske konference Anglije in Walesa Markus Stock je poudaril, da moramo novo evangelizacijo razumeti radikalno. Za to, da bi prišli do tistih, ki so bili krščeni, pa svoje vere že dalj časa praktično ne živijo, Cerkev spodbuja kristjane k srečevanju ljudi na ulicah, obenem pa vabi, da bi bili pri poslušanju Boga učljivi. Bog je namreč edini odgovor za najgloblje želje človekovega srca. Večkrat so omenili pričevanje mučencev 20. Stoletja, ki kaže na to, da je samo oseben odnos s Kristusom sposoben pospeševati poslanstvo evangelizacije v Cerkvi. Cerkev ni predvsem poklicana k reagiranju, pač pa k temu, da je v ospredju izrazov gorečnosti in metod v predstavljanju vedno aktualnih vsebin njene vere, to je osebe Jezusa Kristusa.

Evropska državljanska pobuda Eden izmed nas

Številne škofovske konference so se pridružile Evropski državljanski pobudi Eden izmed nas, ki Evropsko unijo poziva k prenehanju financiranja dejavnosti, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja. Znamenje upanja predstavlja aktiviranje številnih državljanov, ki pričuje o njihovem interesu zaščititi življenje v njegovih najbolj ranljivih oblikah.

Cerkev na Poljskem

Navzočnost predstavnikov Cerkve iz več kot trideset evropskih dežel je bila tudi priložnost za bolj celostno seznanitev s položajem Cerkve na Poljskem, ki se pripravlja na praznovanje 1050-letnice narodnega pokristjanjenja (966–2016). Tamkajšnja Cerkev se sicer sooča z izzivi nove evangelizacije, obrambo življenja in družine ter naraščajočo stopnjo brezposelnosti.

Tajniki so se seznanili s postopkom, ki je privedel do zgodovinskega podpisa skupnega dokumenta, ki sta ga podpisala moskovski patriarh Kiril I. in predsednik Poljske škofovske konference nadškof Józef Michalik. Njegova vsebina zadeva Cerkve in narode na območju Rusije in Poljske z vidika medsebojne sprave. Udeleženci so v zahvalni molitvi pozdravili tudi podpis skupne izjave, ki je tlakovala pot dialoga, odpuščanja in sprave med narodi na Poljskem in v Ukrajini, ki sta jo 28. junija 2013 ob priložnosti 70. obletnice (1943) pokola v kraju Wolyn podpisala vodja Cerkve bizantinskega obreda in vodja Cerkve latinskega obreda iz obeh dežel.

Cerkev v Evropi je združena s preostalo Cerkvijo po svetu

Obstaja veliko znamenj upanja, ki prihajajo iz Cerkve iz drugih predelov sveta, na kar sta kot gosta opozorila tajnik Zveze azijskih škofovskih konferenc (FABC) Raymond O' Toole in tajnik Zbora katoliških škofov Svete dežele Pietro Felet. Kljub različnim kompleksnim okoliščinam, kjer živijo kristjani, v katerih so včasih preganjani zaradi vere, Cerkev povsod predstavlja znamenje upanja, upoštevajoč njeno nediskriminatorno dobrodelnost na področjih in v okoliščinah, ki jih celo države težko dosežejo. Naslednje znamenje upanja je zanos katoliških laikov v Sveti deželi in v azijskih deželah, kjer v polnosti prevzemajo krščansko identiteto in dolžnost pričevanja.

Tajnika CCEE in COMECE sta predstavila dejavnosti obeh ustanov, ki delujeta na evropski ravni.

Srečanje so zaznamovala tudi bogoslužja v medsebojni bratski povezanosti. Sklenilo se je v nedeljo, 30. junija 2013, z mašo v varšavski katedrali, pri kateri je somaševanje vodil apostolski nuncij nadškof Celestino Migliore. Pri bogoslužju so sodelovali tudi verniki iz lokalnega okolja.

Objava na portalu EuroCathInfo


[1] Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) vključuje vseh triintrideset evropskih škofovskih konferenc, ki jih zastopajo njihovi predsedniki. Člani Sveta so tudi nadškofje iz Luksemburga, Kneževine Monako, Cipra ter škof iz Kišinjeva v Moldaviji in eparh škofije Mukačevo iz Ukrajine. Status rednih gostov imata predsednik Kazahstanske škofovske konference in jeruzalemski latinski patriarh. Predsednik Sveta je nadškof iz Esztergoma-Budimpešte in madžarski primas kardinal Péter Erdö, podpredsednika pa sta nadškof iz Genove v Italiji kardinal Angelo Bagnasco in nadškof iz Przemyśla na Poljskem msgr. Józef Michalik. Generalni tajnik Sveta je dr. Duarte da Cunha, sedež tajništva pa je v St. Gallnu v Švici.

[2] Letos mineva 10 let od objave apostolske spodbude papeža Janeza Pavla II. Cerkev v Evropi (Ecclesia in Europa).

[3] Papež Benedikt XVI. je z apostolskim pismom Vrata vere (Porta fidei) razglasil leto vere, ki na ravni vesoljne Cerkve poteka med 11. oktobrom 2012 do 24. novembrom 2013.