Na sedežu Združenja nemških akademij znanosti in umetnosti (Union der deutschen Akademien der Wissenschaften) na akademiji v Mainzu je od nedelje, 12. do sobote, 18. maja 2013, potekala generalna skupščina UAI (Union Académique Internationale). Skupščine sem se udeležil kot uradni delegat Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Akademija v Mainzu (Akademie der Wissenschaften und der Literatur) je bila ustanovljena leta 1949 s tremi razredi po 30 rednih in 50 dopisnih članov razred za humanistične in družbene vede, razred za matematično-naravoslovne vede, razred za literaturo. Trenutno akademijo vodi prva ženska predsednica akademije prof. dr. Elke Lütjen-Drecoll s področja medicine (ki pa je med sprejemom pri županu pokazala toliko zanimanja za biblične študije, da si je vzela skoraj eno uro časa za pogovor z menoj). Akademija v Mainzu izvaja 75 večjih raziskovalnih projektov z 200 sodelavci iz 11 zveznih dežel. Eden od velikih projektov so Hetitske raziskave (Hethitische Forschungen). Pri tem projektu že desetletja deluje tudi slovenski hetitolog prof. dr. Silvin Košak iz Maribora. Na Akademiji v Mainzu projekt hetitskih študij izvajajo že 20 let, tam pa je tudi največja zbirka hetitskih tekstov, ki so jih v 20. stoletju med izkopavanji našli v Bogazköju v Turčiji. Naloga tega projekta je rekonstrukcija in tekstnokritična izdaje ogromne količine doslej neznanih hetitskih tekstov, ki z odkritjem pomembno prispevajo k primerjalnim študijam indoevropskih jezikov.
Zveze nemških akademij povezuje in usklajuje dejavnosti osmih nemških akademij znanosti, ki pokrivajo vsaka svojo zvezno deželo (državo) oziroma več dežel: Berlin, Göttingen, München, Leipzig, Heidelberg, Mainz, Düsseldorf, Hamburg. To razloži, zakaj je bila skupščina v Mainzu, ko je Nemčija prišla na vrsto za organizacijo generalne skupščine UAI, ki je bila ustanovljena leta 1919 in ima od vsega začetka sedež v Palači akademij v Bruslju. Namen ustanove je mednarodno sodelovanje akademij na področju humanističnih in družbenih ved. Danes UAI povezuje 85 akademij iz 61 narodov in držav. Letos je bila v Unijo sprejeta Mongolska akademija znanosti kot nova članica. UAI usklajuje okoli 70 velikih mednarodnih projektov s področja humanističnih in družbenih ved, v glavnem pripravo tekstnokritičnih izdaj temeljnih virov kultur Evrope, Amerike, Afrike, Azije, Bližnjega in Daljnega Vzhoda in celotnega področja Pacifika. Leta 1964 je UAI prejela Erazmovo nagrado za mednarodno sodelovanje v izvajanju projektov, ki so preveč obsežni, da bi jih lahko uresničile posamezne akademije same. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila sprejeta kot članica na 71. generalni skupščini, ki je bila v Jeruzalemu od 15. do 20. junija 1997.
Za koordinacijo dela UAI skrbi upravno telo Komisija UAI, ki jo sestavljajo delegati posameznih akademij. V načelu ima vsaka akademija dva delegata, a večino akademij dejansko predstavlja en sam delegat z dvema glasovoma. Zadnji dve leti je uradni delegat UAI po sklepu predsedstva SAZU akademik Jože Krašovec. Delegati se vsako leto, večinoma v mesecu maju, sestanejo na generalni skupščini, ki je vsako drugo leto na sedežu UAI v Bruslju, vsako drugo leto pa na sedežu akademije ene od članic UAI. Po novem statutu bo generalna skupščina vsako drugo leto. Tako kot na vsaki skupščini smo delegati tudi na tej obravnavali potek 75 projektov in z glasovanjem odločali o strokovni oceni vsakega posebej.
Večina projektov je izrednega pomena, ker se raziskovalci zavezujejo, da pripravijo kritične izdaje virov svetovnih civilizacij, najizčrpnejših velikih slovarjev in drugih študijskih pripomočkov. UAI npr. spremlja izdajanje virov svetovnih kultur, pripravo velikih slovarjev srednjeveške latinščine z območja Evrope, izdajo grških, latinskih, hebrejskih, feničanskih in drugih napisov, kritično izdajo izvirnih del srednjeveških filozofov, veliki sumerski in asirski slovar, vse glavne vidike bizantinskega sveta, velike zbirke del svetovne umetnosti, zbirke virov in atlase svetovnih civilizacij, atlase svetovnih jezikov itd. Med najnovejše nove projekte spada raziskovalni projekt Corpus Limitis Imperii Romani (CLIR), pri katerem sodelujejo Akademije Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Poljske, Romunije, Srbije in Slovenije. Vsi projekti, ki se izvajajo pod pokroviteljstvom UAI, so izredno dragi zaradi zahtevnega zbiranja in urejanja gradiva in tiska. Večino sredstev akademije in univerze po svetu iščejo same, za nekatere projekte pa Komisija UAI vsako leto dodeli nekaj skromnih sredstev iz svojega proračuna. Zadnja leta so za raziskovalce tako zahtevnih projektov še bolj naporna zaradi zmanjševanja sredstev, ki jih vlade in druge skupnosti na zvezni in regionalni ravni namenjajo za znanost.
Na letošnji generalni skupščini so na koncu bile tudi volitve novega predsednika UAI (za tri leta), dveh podpredsednikov in članov nekaterih komisij. Za predsednika je bil izvoljen predsednik in delegat Norveške akademije pri UAI, prof. dr. Øivid Andersen. Zadnji dan smo imeli strokovno voden ogled središča mesta in izlet do cistercijanskega samostana v Eberbachu in benediktinskega samostana sv. Hildegarde (1098–1179) iz Bingena, ki ni daleč od Mainza. Izredno znana opatinja in pisateljica sv. Hildegarda iz 12. stoletja spada tudi po kriterijih sodobne Nemčije med osrednje osebnosti nemške splošne in duhovne kulture, zato sem v knjigarni samostana nabavil vsa njena pomembnejša dela.
Jože Krašovec
