V ponedeljek, 18. januarja 2021, je mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdil predlog o poimenovanju Hieronimove ulice, ki se začne pri Rimski in poteka ob Križankah do Zoisove, potem pa se nadaljuje v Emonsko. Ob tej ulici naj bi v prihodnosti zraslo poslopje NUK II.

Veliki in sveti sin naše dežele, ki mu dolgujemo veličastni prevod Svetega pisma v latinščino, Vulgato, je tako dobil v naši prestolnici, s katere meščani si je dopisoval, tudi ta pomnik.

Sveti Hieronim je bil rojen okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je ležalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. Izhodišče za ugotavljanje lege kraja je, kakor je tudi vsem znano, oznaka 'quod Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit'.

Veliki cerkveni učitelj je bil tesno povezan z zgodnjekrščansko skupnostjo v rimski Emoni, današnji Ljubljani. Ohranili sta se dve pismi, ki ju je pisal v Emono v letih 376/377: eno skupini emonskih devic, Ad virgines Haemonenses, drugo menihu Antoniju, Ad Antonium monachum. Pismi sta očitno del dlje trajajoče korespondence z živahno skupnostjo prvih kristjanov v Emoni. Na podlagi obeh lahko domnevamo, da je v Emoni ali njeni bližini deloval moški samostan. Glede obstoja ženskega samostana dokaz ni enoznačen, saj izraz virgines Haemonenses ne pomeni nujno redovnic, ampak skupino zaobljubljeno vzdržnih žena.

S tega sveta se je sveti Hieronim poslovil 30. septembra leta 419 ali 420. Ob 1600. obletnici svetnikovega odhoda v večnost je koprska škofija obeležila posebno leto, ki se je sklenilo z razglasitvijo sv. Hieronima za glavnega zavetnika koprske škofije.

Vsako leto ob njegovem godovnem dnevu, 30. septembra, poteka sveta maša v emonski krstilnici Zgodnjekrščanskega centra v središču Ljubljane.