Papež Frančišek se je v sredo, 6. julija, v dvorani Pavla VI. srečal s skupino revežev iz škofij francoske province Lyon. 200 oseb, ki živijo v skrajni revščini, je priromalo v Vatikan v okviru gibanja Četrti svet in v spremstvu lyonskega nadškofa kardinala Philippa Barbarina.
Jezus nas sprejema takšne, kakršni smo
»Kakršen koli je vaš položaj, vaša zgodba, teža, ki jo nosite, Jezus je tisti, ki nas združuje okoli sebe,« je papež dejal v svojem nagovoru. Izpostavil je, da Jezus vsakega sprejme takšnega, kakršen je. V njem smo bratje. Zato je sveti oče želel, da bi se vsak romar čutil dobrodošlega, da bi se čutil kakor doma. Kot je dejal, mu je njihova navzočnost pomembna. Reveži na tej skupni romarski poti pričujejo o evangeljskem bratstvu.
»Kakršen koli je vaš položaj, vaša zgodba, teža, ki jo nosite, Jezus je tisti, ki nas združuje okoli sebe,« je papež dejal v svojem nagovoru. Izpostavil je, da Jezus vsakega sprejme takšnega, kakršen je. V njem smo bratje. Zato je sveti oče želel, da bi se vsak romar čutil dobrodošlega, da bi se čutil kakor doma. Kot je dejal, mu je njihova navzočnost pomembna. Reveži na tej skupni romarski poti pričujejo o evangeljskem bratstvu.
Vi ste v srcu Cerkve!
Ker je Jezus hotel z njimi deliti njihovo stanje, je iz ljubezni postal eden od njih: preziran od ljudi, pozabljen, nekdo, ki nič ne šteje. Kadar se jim bo zgodilo vse to, naj ne pozabijo, da je to izkusil tudi Jezus. »To je dokaz, da ste dragoceni v njegovih očeh in da vam je blizu,« je poudaril papež in ponovil besede duhovnika Giuseppeja Wresinskija, ustanovitelja gibanja Četrti svet: »Vi ste v srcu Cerkve.« Jezus je namreč v svojem življenju vedno dajal prednost osebam, kot so oni, ki so živele podobne situacije, je nadaljeval sveti oče. »In Cerkev, ki ljubi in ima najrajši tisto, kar ljubi in ima najrajši Jezus, ne more biti mirna, dokler ne doseže vseh tistih, ki doživljajo zavračanje, izključitev in ki nikomur nič ne pomenijo. V srcu Cerkve nam vi omogočate srečati Jezusa, ker nam govorite o Njem – ne toliko z besedami, marveč s svojim celotnim življenjem. In pričujete o pomembnosti majhnih gest, dostopnih vsakemu, ki pomagajo izgrajevati mir in nas spominjajo, da smo bratje in da je Bog Oče vseh nas.«
Ker je Jezus hotel z njimi deliti njihovo stanje, je iz ljubezni postal eden od njih: preziran od ljudi, pozabljen, nekdo, ki nič ne šteje. Kadar se jim bo zgodilo vse to, naj ne pozabijo, da je to izkusil tudi Jezus. »To je dokaz, da ste dragoceni v njegovih očeh in da vam je blizu,« je poudaril papež in ponovil besede duhovnika Giuseppeja Wresinskija, ustanovitelja gibanja Četrti svet: »Vi ste v srcu Cerkve.« Jezus je namreč v svojem življenju vedno dajal prednost osebam, kot so oni, ki so živele podobne situacije, je nadaljeval sveti oče. »In Cerkev, ki ljubi in ima najrajši tisto, kar ljubi in ima najrajši Jezus, ne more biti mirna, dokler ne doseže vseh tistih, ki doživljajo zavračanje, izključitev in ki nikomur nič ne pomenijo. V srcu Cerkve nam vi omogočate srečati Jezusa, ker nam govorite o Njem – ne toliko z besedami, marveč s svojim celotnim življenjem. In pričujete o pomembnosti majhnih gest, dostopnih vsakemu, ki pomagajo izgrajevati mir in nas spominjajo, da smo bratje in da je Bog Oče vseh nas.«
Oblikovati skupnost, dati identiteto in dostojanstvo
Papež je besede namenil tudi spremljevalcem romarske skupine, ki ostajajo zvesti intuiciji Giuseppeja Wresinskija. Ta je hotel izhajati iz skupnega življenja in ne iz abstraktnih teorij. »Abstraktne teorije nas vodijo v ideologije in ideologije nas vodijo v zanikanje, da je Bog postal meso, eden od nas!« je poudaril Frančišek. Življenje, ki se deli z revnimi, nas spreminja in spreobrača. »Dobro premislite o tem!« je dejal. »Ne le da vi greste naproti njim, v srečanje tistemu, ki ga je sram in se skriva, ne le da hodite z njimi in se trudite razumeti njihovo trpljenje, se tudi trudite vstopiti v njihov obup. Poleg tega oblikujete okoli njih skupnost ter jim na ta način dajete obstoj, identiteto, dostojanstvo.« Leto usmiljenja je priložnost, da ponovno odkrijemo in živimo to razsežnost solidarnosti, bratstva, pomoči in vzajemne podpore.
Papež je besede namenil tudi spremljevalcem romarske skupine, ki ostajajo zvesti intuiciji Giuseppeja Wresinskija. Ta je hotel izhajati iz skupnega življenja in ne iz abstraktnih teorij. »Abstraktne teorije nas vodijo v ideologije in ideologije nas vodijo v zanikanje, da je Bog postal meso, eden od nas!« je poudaril Frančišek. Življenje, ki se deli z revnimi, nas spreminja in spreobrača. »Dobro premislite o tem!« je dejal. »Ne le da vi greste naproti njim, v srečanje tistemu, ki ga je sram in se skriva, ne le da hodite z njimi in se trudite razumeti njihovo trpljenje, se tudi trudite vstopiti v njihov obup. Poleg tega oblikujete okoli njih skupnost ter jim na ta način dajete obstoj, identiteto, dostojanstvo.« Leto usmiljenja je priložnost, da ponovno odkrijemo in živimo to razsežnost solidarnosti, bratstva, pomoči in vzajemne podpore.
Plamen, ki biva v vas, naj ne ugasne
Vse zbrane je naprosil, naj ohranjajo pogum, naj sredi svojih strahov ohranjajo veselje upanja. »Tisti plamen, ki biva v vas, naj ne ugasne,« je spodbudil. Kajti mi verujemo v Boga, ki popravljajo vse krivice, ki tolaži vse bolečine in zna poplačati tistim, ki ohranjajo zaupanje vanj. V pričakovanju tistega dne miru in luči, je njihov prispevek Cerkvi in svetu bistven: »Ste priče Jezusa, ste priprošnjiki pri Bogu, ki na prav poseben način usliši vaše molitve.«
Vse zbrane je naprosil, naj ohranjajo pogum, naj sredi svojih strahov ohranjajo veselje upanja. »Tisti plamen, ki biva v vas, naj ne ugasne,« je spodbudil. Kajti mi verujemo v Boga, ki popravljajo vse krivice, ki tolaži vse bolečine in zna poplačati tistim, ki ohranjajo zaupanje vanj. V pričakovanju tistega dne miru in luči, je njihov prispevek Cerkvi in svetu bistven: »Ste priče Jezusa, ste priprošnjiki pri Bogu, ki na prav poseben način usliši vaše molitve.«
Poslanstvo molitve, ki ga lahko izpolnijo samo revni
Ob koncu srečanja je papež Frančišek zbranim na avdienci, predvsem revnim, želel izročiti poslanstvo: »Poslanstvo, ki ste ga samo vi, v svoji revščini, zmožni izpolniti.« Pojasnil je, da je Jezus včasih bil zelo strog in je močno grajal osebe, ki niso hotele sprejeti Očetovega sporočila. Kakor je govoril o blagrih, ko je dejal blagor ubogim, lačnim, tistim, ki jočejo, ki so osovraženi in preganjani, je prav tako rekel še eno stvar, ki povzroča strah. Rekel je: »Gorje vam!« In to je rekel bogatim, pametnim, tistim, ki se smejijo, ki imajo radi laskanje, hinavcem. Ravno za te naj molijo: »Dajem vam poslanstvo, da molite zanje, da bi Gospod spremenil njihova srca.« Papež jih je prav tako prosil, naj molijo za tiste, ki so krivi njihove revščine, da bi se spreobrnili. Molijo naj za mnoge bogataše, ki se oblačijo v škrlat in dragoceno tkanino, ki pripravljajo zabave z velikimi pojedinami, ne da bi se zavedali, da so pred njihovimi vrati mnogi Lazarji, ki bi se radi najedli z ostanki z njihove mize. Prav tako naj molijo za duhovnike, za levite, ki – ko vidijo tistega ranjenega in na pol mrtvega človeka – gredo naprej, gledajo na drugo stran, ker nimajo sočutja. »Vsem tem osebam in zagotovo tudi drugim, ki so povezane z vašo revščino in s tolikšno bolečino, se iz srca nasmehnite; želite jim dobro in Jezusa prosite, da bi se spreobrnili. In zagotavljam vam, da če boste delali tako, bo veliko radosti v Cerkvi, v vašem srcu in v ljubljeni Franciji,« je zatrdil papež Frančišek. Vse zbrane je izročil pogledu nebeškega Očeta, varstvu Jezusove Matere in svetemu Jožefu ter jim podelil apostolski blagoslov; zatem so skupaj v francoščini zmolili Očenaš.
Ob koncu srečanja je papež Frančišek zbranim na avdienci, predvsem revnim, želel izročiti poslanstvo: »Poslanstvo, ki ste ga samo vi, v svoji revščini, zmožni izpolniti.« Pojasnil je, da je Jezus včasih bil zelo strog in je močno grajal osebe, ki niso hotele sprejeti Očetovega sporočila. Kakor je govoril o blagrih, ko je dejal blagor ubogim, lačnim, tistim, ki jočejo, ki so osovraženi in preganjani, je prav tako rekel še eno stvar, ki povzroča strah. Rekel je: »Gorje vam!« In to je rekel bogatim, pametnim, tistim, ki se smejijo, ki imajo radi laskanje, hinavcem. Ravno za te naj molijo: »Dajem vam poslanstvo, da molite zanje, da bi Gospod spremenil njihova srca.« Papež jih je prav tako prosil, naj molijo za tiste, ki so krivi njihove revščine, da bi se spreobrnili. Molijo naj za mnoge bogataše, ki se oblačijo v škrlat in dragoceno tkanino, ki pripravljajo zabave z velikimi pojedinami, ne da bi se zavedali, da so pred njihovimi vrati mnogi Lazarji, ki bi se radi najedli z ostanki z njihove mize. Prav tako naj molijo za duhovnike, za levite, ki – ko vidijo tistega ranjenega in na pol mrtvega človeka – gredo naprej, gledajo na drugo stran, ker nimajo sočutja. »Vsem tem osebam in zagotovo tudi drugim, ki so povezane z vašo revščino in s tolikšno bolečino, se iz srca nasmehnite; želite jim dobro in Jezusa prosite, da bi se spreobrnili. In zagotavljam vam, da če boste delali tako, bo veliko radosti v Cerkvi, v vašem srcu in v ljubljeni Franciji,« je zatrdil papež Frančišek. Vse zbrane je izročil pogledu nebeškega Očeta, varstvu Jezusove Matere in svetemu Jožefu ter jim podelil apostolski blagoslov; zatem so skupaj v francoščini zmolili Očenaš.
Vir: Radio Vatikan.
