»V čast Svete in nedeljive Trojice, v povišanje katoliške vere, in v rast krščanskega življenja z oblastjo našega Gospoda Jezusa Kristusa, blaženih apostolov Petra in Pavla in z našo oblastjo, potem ko smo zrelo preudarili in pogosto prosili za Božjo pomoč, in po nasvetu mnogih naših bratov odločamo in določamo, da je blažena Terezija iz Kalkute sveta, in jo vpisujemo v seznam svetnikov. Določamo, da jo je treba med svetimi v vesoljni Cerkvi častiti s pravo pobožnostjo. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« S temi besedami je papež Frančišek razglasil Mati Terezijo iz Kalkute za sveto.

Pred tem je kardinal Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov prosil svetega Očeta: »Preblaženi Oče, sveta mati Cerkev zahteva, da vaša svetost v seznam svetnikov vpiše in da za sveto vsi kristjani priznajo blaženo Terezijo iz Kalkute.«

»Ponižna sestra, na katero se nepreštevne množice ljudi obračajo in jo ljubeče kličejo »mati Tereza«, je blažena, ki jo danes predstavljamo vaši svetosti, da se lahko z zaželeno kanonizacijo ves svet zazre vanjo, prosi za njeno priprošnjo in jo posnema v dobrodelni dejavnosti.

V svojem življenju se je po zgledu Kristusa, dobrega Samarijana, znala približati vsakemu človeku, ki ga je srečala v potrebi, delila trpljenje s tistimi, ki so živeli na skrajnem robu družbe in pričevala za brezmejno ljubezen Boga do njegovega ljudstva.«

»Zgoščeno predstavljam nekaj najbolj vidnih potez njenega življenja: Blažena Terezija iz Kalkute (v svetu Agnes Gonxha Bojaxhiu) se je rodila 26. avgusta 1910 v Skopju v albanski družini. V mladosti se je vedno bolj posvečala dejavnostim v župniji in tako je v njen zorelo hrepenenje, da bi se popolnoma darovala Gospodu. Zapustila je očetno hišo in bila sprejeka kot postulantka pri loretskih sestrah v samostanu blažene Device Marije v Rathfarnamu (pri Dublinu).

Poslali so jo v Indijo v Darjeeling. Ko je končala noviciat, je izrekla redone zaobljube in privzela ime Tereza. Namenili so jo za poučevanje; sedemnajst let je preživela v Saint Mary’s Bengali Medium School blizu Kalkute.

Ko je potovala z vlakom v Darjeeling, je blažena prejela tako imenovani »klic znotraj klica«, z uvidom, naj ustanovi redovno ustanovo, da bi »potešila neskončno žejo, ki jo ima Jezus na križu po ljubezni in po dušah, tako da dela za odrešenje in posvečenje najbolj revnih med revnimi.«

Tako je ustanovila Kongregacijo misijonark ljubezni in tej kasneje pridružila Kongregacijo bratov misijonarjev ljubezni, laiške organizacije in gibanje, ki je odprto za škofijske duhovnike.

Mati Tereza se ni izognila nobenemu trudu, povsem se je posvetila oznanilu evangelija prek vsakovrstnih dobrodelnih dejavnostih in prek pomoči zadnjim, brez razlikovanja glede okolja, vere, naroda. Za temelj vseh svojih pobud je vsak dan postavila obhajanje svete maše, evharistično adoracijo, molitev in velikega duha vseobsegajoče ljubezni, ki jo je priganjala, da je videla Jezusa v ubogih in mu služila.

Njeno junaško evangeljsko pričevanje je prebudilo občudovanje najvišjih oblasti v Cerkvi in laiškem svetu. Leta 1979 so ji podelili celo Nobelovo nagrado za mir. Telesno izčrpana, a še vedno močna v duhu, je vedno izdihnila v Kalkuti 5. septembra 19997, obdana s širokim, trdnim in soglasnim sluhom svetosti.« 

Vir: Radio Vatikan.