Papež Frančišek je v torek, 18. septembra 2018, sprejel odpoved službi celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška skladno s členom 401 § 1 Zakonika cerkvenega prava (ZCP).

Škof Lipovšek je ob dopolnjenem 75. letu starosti, kakor to določa člen 401 § 1 ZCP, ponudil svetemu očetu svoj odstop. Z današnjim dnem je škofovski sedež v Celju izpraznjen, msgr. Lipovšek pa bo dobil naziv upokojeni celjski škof. Za čas izpraznjenega sedeža bo škofijo vodil škofijski upravitelj, kakor to določajo kann. 419-430 ZCP. 

Škofija Celje - predstavitev

Molitev in sveta maša
V času izpraznjenega sedeža so duhovniki, redovniki in verniki povabljeni, da v osebnih in skupnih molitvah molimo za Cerkev in svetega očeta, da bi krajevna Cerkev v Celju kmalu dobila novega škofa. K običajnim molitvam dodajmo Očenaš, Zdrava Marija in Slava Očetu »za novega škofa«.

V tem času naj duhovniki darujejo svete maše za novega škofav skladu z bogoslužnimi pravili. Primeren je mašni obrazec maše za izvolitev škofa (Rimski misal, str. 769). 

V tem času dodajmo prošnjam vernikov še eno ali več spodaj navedenih:

• Gospod, obdari z modrostjo in močjo Svetega Duha papeža Frančiška, da nam imenuje škofa, ki bo Cerkev v celjski škofiji vodil po poti evangeljske pravičnosti in miru.
• Nakloni naši škofiji škofa, ki bo kot dober voditelj in skrben varuh krščanskega ljudstva vse nas vodil po poti zveličanja.
• Jezus, večni pastir, ki svoje črede nikoli ne zapustiš, daj celjski škofiji pastirja, ki bo z ljubeznijo, svetostjo in modrostjo skrbel za tvoje ljudstvo.

Razlaga pojmov

Škofijski upravitelj
Škofijski upravitelj ima dolžnosti in oblast krajevnega škofa oziroma ordinarija, razen v primerih, ki so po naravi stvari ali po pravu izvzeti (prim. kan. 427 ZCP). Dokler je sedež izpraznjen, se ne sme uvesti nič novega. Tistim, ki upravljajo škofijo, je prepovedano storiti vse, kar bi moglo škofiji ali škofovskim pravicam škodovati (prim. kan. 428 ZCP). Služba škofijskega upravitelja preneha, ko novi škof vzame škofijo v posest (prim. kan. 430 § 1 ZCP).

Narava škofovske službe
Škofje so nasledniki apostolov,^[1] najtesnejših Jezusovih učencev in sodelavcev. S škofovskim posvečenjem škofje sprejmejo posvečevalno, učiteljsko in vodstveno službo.^[2]

Imenovanje škofov je pridržano papežu 
Škofe imenuje ali zakonito izvoljene potrdi papež. V postopku za imenovanje novega škofa mora papeški odposlanec (apostolski nuncij) zbrati podatke o treh kandidatih, ki jih je treba predlagati Apostolskemu sedežu. Apostolskemu sedežu poleg predlaganih kandidatov sporoči svoje osebno mnenje, mnenja škofov v cerkveni pokrajini (metropoliji) ter stališča izbranih duhovnikov in laikov, ki so jim v krajevni Cerkvi (škofiji) zaupane posebne naloge in se odlikujejo po modrosti. Civilna oblast nima pravice ali privilegija izbire, imenovanja, predlaganja ali odločanja o škofih.

Krajevni in naslovni škofje^[3]
Škofje, ki jim je zaupana skrb za kako škofijo, se imenujejo krajevni,^[4] drugi pa se imenujejo naslovni.^[5] Pomožni škofje so glede na pastoralne potrebe v škofiji imenovani na prošnjo krajevnega škofa. Krajevnemu škofu pomagajo pri vodstvu škofije in ga nadomeščajo, če je odsoten ali oviran.

Zakonik cerkvenega prava narekuje, da je »krajevni škof, ki je izpolnil petinsedemdeseto leto starosti, naprošen, naj da odpoved službi papežu, ki bo po presoji vseh razmer ukrepal.« (kan. 401) Škof se lahko odpove službi zaradi več razlogov: zaradi dopolnjene starostne meje, slabega zdravja ali kakega drugega tehtnega razloga (prim. kan 401). Škof, čigar odpoved službi je bila sprejeta, ohrani naslov upokojenega škofa svoje škofije. Škofovska konferenca mora skrbeti, da se uredi ustrezno in dostojno vzdrževanje škofa, ki se je odpovedal službi, upoštevajoč prvenstveno obveznost, ki veže škofijo, kateri je ta služil.

Škofovski sedež se izprazni s smrtjo krajevnega škofa, z odpovedjo, ki jo je rimski papež sprejel, s premestitvijo ali z odvzemom.