Prvo popoldansko srečanje papeža Frančiška v soboto, 1. oktobra 2016, drugega dne apostolskega potovanja v Gruziji, je bilo srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami v cerkvi Vnebovzete. Na začetku srečanja je papeža pozdravil apostolski administrator msgr. Giuseppe Pasotto. Zatem so sledila štiri pričevanja. Najprej je spregovoril triindvajsetletni Kahka, kot predstavnik vseh mladih katoličanov v Gruziji. Zatem se je Irina, poročena z Zurabom in mati dveh otrok, papežu Frančišku zahvalila za apostolsko spodbudo Amoris Laetitia ter spregovorila o težavah, ki jih srečujejo kot verska manjšina med pravoslavno večinsko miselnostjo. Kot tretji je papeža Frančiška pozdravil gruzijski semeniščnik Kote, za njim pa je svetega očeta pozdravil armenski duhovnik, ki tu v Gruziji skrbi za armensko manjšino in za katerega je to že tretje srečanje s papežem Frančiškom. Prvič se je s papežem srečal v Armeniji, drugič pa med SDM v Krakovu.

Biti trdni v veri

Papež Frančišek: »Dober večer. Hvala dragi brat, ki si govoril kot zadnji. Na misel mi je prišlo: 'On je priča tega, kar se je zgodilo po maši v Gyumriju (v Armeniji)'. Sedaj bom povedal. Po končani maši sem povabil katolikosa apostolske cerkve in msgr. nadškofa, naj se povzpneta na papamobil. Bili smo trije škofje, rimski, apostolski in armenski. Na papamobilu je bila torej ena lepa sadna kupa. Šli smo naokoli in ko smo sestopili, se je želela približati neka starka. Koliko je bila stara? Osemdeset in ni bila stara. (Smeh). V srcu sem začutil njeno željo, da bi se mi približala, bila je namreč za ograjo. Približala se je. V ustih je imela zlat zob, kot so imeli nekoč. 'Sem Armenka, a bivam v Gruziji in prišla sem iz Gruzije'. Z avtobusom je potovala šest ur, da bi srečala papeža. Dan zatem sem jo spet srečal. Gospa, prišli ste iz Gruzije in ste me hoteli srečati tudi drugi dan? To je vera. Govoril si o tem, da naj bomo trdni v veri. Biti trdni v veri, je pričevanje te žene.  Gospod Jezus Kristus je namreč pustil Petra na zemlji. In ona je hotela srečati tega Petra. Trdni v veri pa najprej pomeni sprejeti jo, ohraniti jo in posredovati. Trdni v veri pomeni, ne pozabiti tisto, kar smo se naučili. Še več, potrebno je, da raste ter da jo posredujemo svojim otrokom. Zato sem mladim v Krakovu dal posebno poslanstvo in sicer, da naj govorijo s svojimi starimi starši. Stari starši so nam posredovali vero. Številni med vami, ki delate med mladimi, morate mlade naučiti, da poslušajo stare starše, saj bodo tako prejeli svežo vodo vere, da bo ta rastla in da jo bodo lahko posredovali svojim otrokom. Apostol Pavel, ko govori svojemu ljubljenemu učencu Timoteju, pravi: 'Ohrani trdno vero, ki si jo prejel od mame in od stare mame.' To je pot, po kateri moramo hoditi, tako bomo zoreli. Sprejeti vero, ohranjati, da raste in da jo potem posredujemo naprej. Rastlina brez korenin ne raste, vera, ki ni posredovana od mame in babice ne raste. Prav tako vera ne raste, če ni posredovana otrokom. O trdni veri lahko povzamem v treh besedah: spomin preteklosti, pogum sedanjosti ter upanje prihodnosti. To je o trdnosti v veri in ne pozabimo te gruzijske starke, ki sem jo drugi dan srečal v Eravanu. Gruzijske babice so znane po tem, da imajo trdno vero.

Zvestoba, zakoreninjena v spominu

Ti Kote, enkrat si rekel svoji mami: 'Rad bi delal to, kar dela oni človek'. Na koncu si rekel, da si ponosen, da si katoličan in da boš postal katoliški duhovnik. Vse zahteva svoj čas. Ti nisi rekel isto, kar si rekel mami... Kaj si rekel mami? Ponovno gruzijska mama. Mama je sicer izgubila sina, ga je dala Bogu, a ga tudi spremlja na njegovi poti. Kotejeva mama je izgubila možnost, da postane tašča. Na začetku poklica je mama, babica. Omenil si ključno besedo: spomin. Ohraniti spomin na prvotni klic. Ohraniti tisti trenutek, kakor si ti ohranil tisti trenutek: 'Mama jaz bi delal to, kar počne on'. To ni zgodba, ki ti je prišla na pamet. To je Sveti Duh, ki je govoril. Povej to redovnikom in redovnicam. Vsi imamo med svojim življenjem ali bomo imeli temne trenutke. Tudi posvečeni imamo temne trenutke, ko se zdi, da stvari ne grejo naprej, ko so problemi pri sobivanju v skupnosti, župniji. V takem trenutku je potrebno ustaviti se in spomniti se trenutka, ko se me je dotaknil Sveti Duh, kakor si omenil ti. Zvestoba v poklicu je zakoreninjena v spominu tiste nežnosti, ki jo je na začetku izrekel Bog, pridi za menoj. To je to, kar svetujem vsem vam posvečeni, ne vračajte se nazaj, ko so težave. Če želite že gledati nazaj, je v takem stanju v redu le spomin na prvotni trenutek. Tako vera ostane trdna, poklicanost ostane trdna, skupaj z našimi grehi. Vsi imamo potrebo, da gremo k spovedi. Toda Božje usmiljenje je večje od naših grehov. Sedaj bi spregovoril o dveh stvareh. Povej mi: 'Je pozimi hladno v Kazahstanu?

Svetovna vojna proti zakonu. Katoličani storimo vse, da ohranimo zakon

Sedaj pa Irina. Govoril sem s posvečenimi, duhovniki… Kako pa je z vero v zakonu? Zakon je nekaj najlepšega, kar je Bog ustvaril. Sveto pismo pravi: 'Bog je ustvaril moža in ženo po svoji podobi. Mož in žena, ki sta eno meso, sta Božja podoba. Irina razumel sem, ko si razlagala težave, ki v zakonu pridejo, nerazumevanja, skušnjave… razrešimo stvar z ločitvijo, on poišče drugo, jaz drugega…in začnemo znova. Irina, a veš, kdo plača ceno ločitve? Kdo plača? Dve osebe. Oba in še več. Bog plača ceno, saj ko se loči meso, ki je postalo eno, umaže Božjo podobo. Ceno plačajo tudi otroci. Ne veste, dragi bratje in sestre, ne veste, kako trpijo mali otroci, ko gledajo prepir in ločitev staršev. Vse je treba storiti, da se reši zakon. Je normalno, da se v zakonu prepira? Da, normalno je, se zgodi, da letijo krožniki. Toda, če je resnična ljubezen med vama, se takoj spravita. Svetujem poročenim: 'Prepirajta se, kolikor hočeta, toda ne končajta dneva, da se ne pomirita. Pa veste zakaj? Hladna vojna naslednji dan je zelo, zelo nevarna. Koliko zakonov je rešenih, če imata ob koncu dneva pogum, da ne pripravita govorov, ampak končata dan s pomiritvijo in kakšno nežnostjo. Res je, so tudi bolj zapletene stvari, ko se vplete hudič in postavi pred moža žensko, ki se mu zdi lepša, kot je njegova, ali ko postavi pred ženo moža, ki se zdi, da boljši, kot je njen. Takoj zaprosite, ko pride ta skušnjava, takoj zaprosite za pomoč. To je to, kar si ti rekla, da pomagamo parom. Kako se pomaga parom? Pomaga se jim s sprejemom, s spremljanjem, z razločevanjem in s ponovno vključitvijo v telo Cerkve. Sprejeti, spremljati, razločevati in ponovno vključiti. V katoliški skupnosti je potrebno pomagati jim, da se reši zakon. V zakonu so tri zlate besede. Poročene bi vprašal: 'Se imata rada? Če nekdo nekomu kaj dobrega stori, znate reči hvala? Če kdo od vaju stori neumnost, znate prositi odpuščanje? Če želite peljati naprej kakšen načrt, izlet znate vprašati za mnenje drugega? Smem, hvala, oprosti. Če se v zakonu uporabljajo te tri besede…, bo zakon šel dobro naprej. Irina, omenila si današnjega velikega sovražnika poročenih, teorijo gender. Danes je svetovna vojna, ki hoče uničiti zakon, a ne uničije z orožjem, temveč z idejami. Ideološka konolizacija je namreč tista, ki uničuje. Da se obranimo pred ideološko kolonizacijo, če so težave, je potrebna čimprejšnja pomiritev in sicer še preden se konča dan. In ne pozabite na te tri besede: Smem, hvala, oprosti.

Mati Marija in mati Cerkev

In ti Kakha si govoril o odprti Cerkvi, ki se ne zapre sama vase, ki je Cerkev za vse, Cerkev mama. Dve ženi sta, ki ju je Jezus želel za vse nas. Svojo mamo in svojo nevesto. Obe sta si podobni. Jezusova Mati je bila nam izročena kot naša Mati. Mati Cerkev je naša mati. Z Materjo Marijo in z materjo Cerkvijo lahko gremo naprej. Zdi se, da je Jezus izbral žene, da izročajo vero naprej. Marija Sveta Mati, Cerkev sveta nevesta Božja, mama in babica, ki sta nam dali vero. Marija, Cerkev, mama, babica branijo vero. Vaši starodavni menihi so govorili: Ko pride duhovna razburkanost, se je potrebno zateči pod plašč Svete Božje Matere. Marija je model Cerkve, mame, žene.

Ekumenizem

Zadnja stvar. Kdo je to rekel? Kote. Problem ekumenizma. Nikoli se prepirati. Pustimo teologom, da študirajo dogmatiko Cerkve. Kaj moram storiti jaz s svojim pravoslavnim prijateljem? To, da sem odprt. Ga moram spreobračati? Velik greh proti ekumenizmu je prozelitizem. Nikoli prozelitizma s pravoslavnimi. Naši bratje in sestre so. Učenci Jezusa Kristusa. Zaradi zgodovinskih razmer smo postali tako. Verujemo v Očeta, Sina, Svetega Duha, Božjo Mater. Prijateljstvo, hoditi skupaj, moliti drug za drugega in opravljati dobra dela skupaj. To je ekumenizem. Nikoli obsojati, pustiti ga samega, ker je pravoslaven!

Varovati se posvetnosti

Rad bi zaključil s ubogim Kotejem. Rekel si: Sveti oče ponosen sem, da sem katoličan in bom postal gruzijski katoliški duhovnik. Tebe in vse vas gruzijske katoličane prosim, prosim, da se ubranite posvetnosti. Jezus nam je zelo močno govoril proti posvetnosti. Med govorom pri zadnji večerji je prosil Očeta za učence, naj jih obrani pred posvetnostjo, pred svetom. Vsi skupaj prosimo za to milost, da nas Gospod ubrani pred posvetnostjo. Naj nas napravi može in žene Cerkve, trdne v veri, ki smo jo prejeli od mame in babice, trdne v veri pod Materinim plaščem. Zmolimo Zdrava Marija. Prosim vas, molite zame.« Blagoslov.

Vir: Radio Vatikan.