P. Metod Benedik je prejel Trubarjevo priznanje za leto 2023

30.1.2024 Ljubljana Nagrada
Foto: Jože Potrpin Foto: Jože Potrpin

Narodna in univerzitetna knjižnica že od leta 2008 podeljuje Trubarjeva priznanja posameznikom ali pravnim osebam za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Trubarjevo priznanje je v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki je pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj.

Trubarjevo priznanje za leto 2023 je prejel prof. dr. p. Metod Benedik. Priznanje so podelili v torek, 30. januarja 2024, ob 13. uri, v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice. Zbrane na podelitvi sta nagovorila ravnatelj NUK-a Viljem Leban in predsednik Komisije za podeljevanje Trubarjevega priznanja dr. Luka Vidmar. Ob koncu slavnostnega dogodka, ki so se ga udeležili tudi nadškof Stanislav Zore, Aleš Musar, soprog predsednice RS Nataše Pirc Musar, drugi visoki gostje in strokovni sodelavci, povezovala pa Helena Janežič, je izrekel besede zahvale nagrajenec prof. dr. Benedik. Podelitev sta z glasbenim nastopom obogatila Ana Julija Mlejnik Železnik na violini in Janez Jocif na čembalu. 

Utemeljitev:

Pater Metod Benedik, slovenski teolog in cerkveni zgodovinar, zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je preučeval zgodovino kapucinskih knjižnic na Slovenskem, posvečal pa se je tudi urejanju in predstavljanju njihove zapuščine.

Posebej podrobno je raziskal knjižni fond kapucinske knjižnice v Škofji Loki, za katero je skrbel kot predstojnik tamkajšnjega samostana v letih 1985‒1991 in 1999‒2008. V sodelovanju z Občino Škofja Loka in s pomočjo donatorjev je dosegel, da je knjižnica leta 2001 dobila bibliotekarko in da je leta 2008 zaživela v prenovljenih prostorih kot Knjižnica patra Romualda Marušiča skupaj s stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu. Predvsem po njegovi zaslugi je celoten fond te baročne knjižnice, ki je začela nastajati na začetku 18. stoletja in med drugimi dragocenostmi vsebuje 21 inkunabul, izvod Dalmatinove Biblije in izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona, shranjen v klimatsko ustreznih razmerah, katalogiziran v sistemu Cobiss in dostopen tako raziskovalcem kakor širši javnosti. Kapucinska knjižnica v Škofji Loki je tako zgled sodobno urejene historične knjižne zbirke.

Druge zasluge Metoda Benedika so povezane z zgodovino slovenskega slovstva: napisal je številne študije, v katerih je raziskal dve medsebojno povezani področji delovanja kapucinov na Slovenskem v baročni dobi ‒ pridige in pasijonske procesije. Vrh tega delovanja je Benedikovo souredniško delo pri faksimilirani izdaji zbirke pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega leta 1998 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Objavil je temeljne raziskave o zgodovini, ozadjih in uprizoritvah Škofjeloškega pasijona, o njegovih ljubljanskih predhodnikih in verjetni zvezi s kapucinsko procesijo v Pragi, v drugih razpravah pa med velikimi osebnostmi iz slovenske zgodovine obravnaval tudi Primoža Trubarja.

Metod Benedik je več desetletij odlično prispeval k ohranjanju, raziskovanju in poznavanju nacionalne pisne kulturne dediščine, zato si v letu 2023 zasluži Trubarjevo priznanje.

Jože Potrpin, vir novice: Vatican News

Prisluhni podelitvi Trubarjevega priznanja prof. dr. p. Metodu Benediku.