Mnogi vrtci in šole po svetu so se 19. oktobra 2020 pridružili molitvi rožnega venca za konec pandemije. Pobudo z naslovom »Milijon otrok moli rožni venec« je organizirala papeška fundacija Pomoč Cerkvi, ki trpi. Gradivo za molitveno pobudo je bilo prevedeno v triindvajset jezikov, tudi v arabščino in različne afriške jezike.
Molitveno pobudo, v katero so se vključili otroci po vsem svetu, da bi molili za kritične razmere, ki jih je povzročila pandemija, je s spodbudnimi besedami omenil tudi papež Frančišek med opoldanskim nagovorom v nedeljo, 18. oktobra 2020.
»Milijon otrok moli rožni venec« je pobuda, ki je nastala po navdihu besed sv. p. Pija. Namen je bil ustvariti enoglasno molitev k Devici Mariji za edinost in mir na svetu ter prositi osvoboditev od zdravstvene in ekonomske krize, ki jo je povzročila pandemija. Gradivo so organizatorji pripravili v triindvajsetih jezikih. Vključenih je bilo osemdeset držav po vsem svetu, od Gane do Sirije in Papue Nove Gvineje. Iniciativa je nastala že leta 2005 v Caracasu v Venezueli, ko se je skupina otrok zbrala pri molitvi k Mariji pred votivno kapelico, ki je nastala po navdihu besed sv. p. Pija iz Pietrelcine: »Ko bo en milijon otrok molil rožni venec, se bo svet spremenil.«
Kard. Piacenza: Svet ni več isti svet kot prej
Fundacija Pomoč Cerkvi, ki trpi pobudo podpira od leta 2008 dalje, zadnji dve leti pa je v celoti prevzela organizacijo na svetovni ravni. »V sedanji krizi je celoten svet bil in je še vedno izpostavljen nevidnemu virusu, zaradi katerega je umrlo na sto tisoče ljudi, in uničujočim ter trenutno nepredvidljivim družbeno-ekonomskim posledicam,« je dejal predsednik fundacije kardinal Mauro Piacenza ter pripomnil: »Naš svet ni več isti svet kot prej. Kar se nam je do sedaj zdelo samoumevno, sedaj več ni.«
Molitev rožnega venca povezuje skupnost
Med številnimi šolami, ki so sodelovale v molitvi rožnega venca, je tudi osnovna šola Jezusa, Dobrega pastirja v Bereini v Papui Novi Gvineji. Tamkajšnja učiteljica s. Anna pravi: »Mi se nahajamo blizu škofijske katedrale in tukaj imajo otroci možnost, da spoznajo svojega škofa in vidijo, kako je poseben duhovnik. Razumeli so, da ko pastir govori, pove kaj pomembnega. Izhajajoč iz lika škofa smo zatem razložili, kdo je papež. In otroci so ponosni, da je papež tudi njih, ki so sredi gozda, prosil za molitev za ostale sovrstnike. Razumeli so pomembnost tega trenutka. Zares verjamem, da so na ta način začutili papeža bolj blizu sebi in ostalim otrokom, čeprav se nahajamo na obrobjih zemlje.«
S. Anna za Vatican News pove, da v Papui Novi Gvineji še vedno obstaja močna oralna kultura. Rožni venec je torej najlepši način skupne molitve. »Smo v kulturnem kontekstu, kjer se ob koncu dneva še vedno vsi usedejo skupaj na 'pata pata', kar je osrednji del vasi, kjer si pripovedujejo, kar so doživeli čez dan in tudi zgodbe prednikov. Oralna molitev rožnega venca je najlepši način, da sodeluje vsa družina, vsa vas in ves klan. Lepo je bilo v tem obdobju moliti misijonarski rožni venec, saj vsaka desetka različnih barv ustreza molitvi za različne države, ki jih morda ne poznajo, a Mariji kot mami izročajo mnoge druge otroke. Tako se najmanjšim pojasni, da Marija ne varuje samo njih, ampak mnoge druge otroke, ki jih mi ne poznamo, jih pa pozna Ona in dobro ve, kaj potrebujejo.«
V mesecu oktobru se v Bereini moli ob preprostem križu, ki ves mesec roma od vasi do vasi. Vsak dan ob peti uri popoldne prispe v drugo hišo, kjer se je moli rožni venec. Ob križu je postavljen Marijin kip, ki se jo skupaj s križem v procesiji nosi od hiše do hiše. »Zanje je to zelo pomembno,« pojasnjuje s. Anna, »kajti moliti skupaj predstavlja način, da se zberejo ob Gospodu in tako dajo tudi konkreten odgovor na predlog papeža Frančiška. Prav tako postane način biti misijonarska skupnost, saj se križ nese v tiste domove, kjer so žal bolne osebe in pogosto tudi bolni otroci. Za nas je to izredno lepo, saj ko nas najmanjši vidijo, da sestre gremo molit rožni venec, gredo z nami, in tako imamo skupine tudi po trideset otrok, ki skupaj z nami pridejo v hišo ali v neko vas, kamor sicer ne bi nikoli šli. Gre torej tudi za misijonarski način srečevanja drugih, sprejemanja in skupne molitve.«
