Praznovanje 1700-letnice Milanskega edikta (313),[1] bo v petek 14. junija 2013, ob 20.00, v atriju Študentskega centra Jadro v Frančiškanskem samostanu sv. Ane v Kopru (vhod z Vojkovega nabrežja).
Program in sodelujoči:
- Vokalna skupina Cantate Domino iz Kočevja:
1. Cantate Domino – Pitoni,
2. Exultate Deo – Scarlati,
3. Sveta Helena – Helena Štefanič,
4. Križ na gori,
5. Bodi pozdravljena, kraljica angelska,
6. Jeshisch ünt Maria – Hauffen Dr., stara kočevarska pesem,
7. Pa se sliš' – slov. ljudska,
8. Večerni zvon – Hladnik.
Vokalno skupino Cantate Domino iz Kočevja je osnovalo sedem pevk in pevcev kočevskega župnijskega cerkvenega zbora oktobra 1989. Skupina, ki ves čas deluje v mešani zasedbi, prepeva različne glasbene zvrsti: priredbe slovenskih in tujih ljudskih pesmi, slovensko in tujo sakralno glasbo, posebno božične pesmi, maše, gospele, priredbe slovenskih in tujih popevk. Njihova posebnost je prepevanje starih kočevarskih pesmi v jeziku kočevskih Nemcev, ki so 600 let živeli na Kočevskem.
- Helena Štefanič: predstavitev knjige Sveta Helena, rimska cesarica
Knjigo Sveta Helena, rimska cesarica je leta 2011 izdala Mohorjeva založba. Avtorica jo je razdelila na dva dela; v prvem je predstavila mesto sv. Helene v življenju njenega sina cesarja Konstantina in v zgodovini Cerkve, njeno osebno vero in odnos do Kristusovega odrešenjskega sporočila, njena prizadevanja za bolj krščansko družbo in za umestitev Kristusovega oznanila v vsakodnevno življenje družbe njenega časa. Izročilo pravi, da je svetnica najditeljica Kristusovega križa dobrih 300 let po Kristusu. Na mestu najdenja v Jeruzalemu je sin Konstantin postavil prvo baziliko Božjega groba. Sama pa je dala postaviti prvo baziliko na mestu Kristusovega rojstva v Betlehemu.
V drugem delu knjige spoznamo cesarico Heleno v krščanskih občestvih na Slovenskem, saj je predstavljenih vseh 17 cerkva (6 župnijskih in 11 podružničnih), ki so posvečene tej svetnici pri nas. Knjigo bogatijo številne upodobitve sv. Helene iz Svete dežele, Rima in v naših cerkvah. Svetnico na naslovnici knjige je naslikal akademski kipar Stane Jarm, spremno besedo pa je napisal prof. dr. Bogdan Kolar.
- Bogdan Vidmar: Vojna ali dialog: v katerem znamenju bomo zmagali?
Dodatne informacije dobite pri gospodu Bogdanu Vidmarju na GSM: 051/323–165 ali po e-pošti na naslovu: [email protected].
[1] Milanski edikt (lat. Edictum Mediolanense) je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in posledično prekinitev preganjanja.
