Obvestilo o novem upravnem odboru Celjske Mohorjeve družbe

23.11.2019 Slovenija Cerkev v Sloveniji, Izobraževanje , Knjiga
Predsednik Celjske Mohorjeve družbe je postal duhovnik murskosoboške škofije, generalni vikar in kancler gospod Lojze Kozar Predsednik Celjske Mohorjeve družbe je postal duhovnik murskosoboške škofije, generalni vikar in kancler gospod Lojze Kozar

Društvo Mohorjeva družba je na svojem rednem volilnem občnem zboru 23. novembra 2019 izvolilo nov 13-članski Glavni odbor in tričlanski Nadzorni odbor ter predsednika društva.

Predsednik Celjske Mohorjeve družbe je postal duhovnik murskosoboške škofije, generalni vikar in kancler gospod Lojze Kozar. 

Člani Glavnega odbora v novem mandatu so: dr. Andraž Arko, mag. Branko Cestnik, dr. Janez Gril, Alojzij Kozar, dr. Aleš Maver, Ervin Mozetič, dr. Jože Možina, Igor Novak, dr. Matija Ogrin, Jože Planinšek, Tomaž Prelovšek, dr. Ivan Štuhec, Janez Turinek.

V Nadzorni odbor so bili izvoljeni mag. Alojz Kačičnik, Irena Švab Kavčič in Marijana Majerle.

V priprošnji ustanovitelju bl. Antonu Martinu Slomšku ter zavetnikoma svetima Mohorju in Fortunatu želimo vsem veliko Božjega blagoslova in zavzetosti pri sodelovanju in gradnji pomembnega poslanstva najstarejše slovenske založbe tudi v današnjem času 

 

Dr. Tanja Ozvatič,
ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe


Celjska Mohorjeva družba izdaja slovensko leposlovje in prevode tujega leposlovja, otroško in mladinsko književnost, strokovno literaturo najrazličnejših strok, priročnike z mnogih področij, marsikatere učbenike in muzikalije ter od leta 2006 samostojno najstarejšo kulturno revijo Zvon, ki je samo za nekaj pičlih desetletij mlajša od Mohorjeve. Društvo sv. Mohorja je leta 1852 izdalo prve knjige in jih z letnico 1853 poslalo svojim 785 udom (članom). Koroški deželni glavar je potrdil društvena pravila 28. avgusta 1853, v odboru pa so bili zastopniki vseh škofij, kjer so živeli Slovenci.
 
V zadnjem petletju so pri Mohorjevi knjige izdajali vrhunski slovenski avtorji od Alojza Rebule do Toneta Pavčka, od Saše Vuga do Žarka Petana, od Zorka Simčiča do Neže Maurer, skratka peresa, ki dajo nekaj tudi na prestiž založbe in ki si jih želi vsaka založba. Zato ni naključje, da je tudi Mohorjeva ovenčana z nagrado Kresnik za Rebulov roman Nokturno za Primorsko, z Veronikino pesniško nagrado za Pavčkove Ujedanke in tudi z odličjem za mladinsko delo lahko bi rekli hišne avtorice Bine Štampe Žmavc Živa hiša. Svetovna literatura je v programu Mohorjeve zadnjih let prisotna z najatraktivnejšimi literarnimi nagrajenci, ki prejemajo Nobelove, Goncoutove in Bookerjeve nagrade: od Hesseja do Coetzeja, od Gaudeja do Morissonove, da ne pozabimo omeniti popularne italijanske avtorice Susane Tamaro in bavarskega sodobnega klasika Patricka Sueskinda. Kulturna javnost spoznava sodobne pisatelje španske, portugalske in mehiške literature (Fuentesa, Molino). Tu so še izdaje svetovnih klasikov: krščanski ep Dantejeve Božanske komedije in zbrana dramska dela velikega Thomasa Stearnsa Eliota.